Predlog zakona o arbitražnem sprazumu je podprlo 129 poslancev, nasprotovalo pa mu je šest. Med razpravo so sporazumu nasprotovali poslanci Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB) in Istrske demokratske skupščine (IDS). Proti sta glasovala tudi Ivica Pančić in Ivo Josipović, poslanca največje opoziciske stranke SDP, ki je sicer glasovala za sporazum.

Zeleno luč za odločanje o predlogu zakona o arbitražnem sporazumu za rešitev meje s Slovenijo sta v četrtek na skupni seji s soglasno potrditvijo prižgala saborski odbor za evropske integracije in nacionalni odbor za spremljanje hrvaških pogajanj z Evropsko unijo.

"Slovenija sprejela mednarodno pravo"
V uvodnem govoru je Kosorjeva dejala, da je Slovenija s podpisom sporazuma v Stockholmu prvič v 18 letih pogajanj sprejela določanje meje na morju in kopnem s Hrvaško na podlagi mednarodnega prava. Po njenih besedah je Hrvaška od leta 1992, ko sta Ljubljana in Zagreb začela pogajanja o meji, vedno zahtevala ureditev spora o meji na podlagi mednarodnega prava. Poudarila je še, da merila mednarodnega prava jasno zagotavlja 3. člen arbitražnega sporazuma.

Ponovila je, da se Hrvaška z arbitražnim sporazumom ne bo odpovedala svojemu ozemlju, saj ne gre za sporazum o meji, temveč o arbitražnem sodišču, ki bo mejo med državama določil na podlagi mednarodnega prava. Sama meni, da se prihodnje generacije hrvaških politikov ne bodo mogle dogovoriti nič boljšega in ugodnejšega za Hrvaško, kot je to storila njena vlada, če se za sporazum ne bodo odločili zdaj.

Za Hrvaško je po njenem prepričanju izjemno pomembno, da je spor o meji ločen od hrvaških pogajanj z EU-jem in da bodo vsi procesi, povezani z ravnanjem arbitražnega sodišča, stekli, ko bo Hrvaška podpisala pogodbo o vstopu v EU. Kosorjeva je med drugim izrazila prepričanje, da bosta državi po dogovoru o meji uredili tudi vprašanje dolgov Ljubljanske banke do hrvaških deviznih varčevalcev.

Milanović si je po obisku Bruslja premislil
Za ratifikacijo sporazuma je bila ključna odločitev največje opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP), ki je vse do četrtka zavračala jasno opredelitev o podpori arbitražnemu sporazumu. Za SDP je bilo najspornejše merilo izbire sodnikov arbitražnega sodišča, katerih naloga bo določanje meje med Slovenijo in Hrvaško.

A merilo izbire arbitrov naj bi bil razjasnjeno, ko je nedavno predsednik SDP-ja Zoran Milanović obiskal Bruselj in se srečal s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, je v četrtek zatrdil predsednik odbora za evropske integracije Neven Mimica, ki je član socialdemokratov. To pomeni, da SDP ni imel več razlogov za nasprotovanje sporazumu.

Milanović je med razpravo poudaril, da bo sporazum podprl, a z veliko pomisleki. SDP je sporazum podprl le zato, ker bo zagotovil nadaljevanje pogajanj Zagreba in Bruslja. Vodja opozicije je izrazil mnenje, da je sporazum ugodnejši za Slovenijo, ki naj bi se "Hrvaški za hrbtom" dogovorila z Evropsko komisijo o uvedbi besede "junction". S tem terminom Slovenija upa, da bo imela več možnosti za dostop do odprtega morja, meni Milanović. Kosorjeva mu je odgovorila, da prav Sloveniji ta termin ustreza in da je Ljubljana zahtevala, da se v sporazum zapiše "teritorialni stik".

Hrvaška "prehiteva" Slovenijo
Ko je hrvaška vlada predlog zakona o sporazumu poslala v sabor, je Kosorjeva poudarila, da je Hrvaška svoje delo opravila pravočasno in, kot kaže, bo pri ratifikaciji arbitražnega sporazuma prehitela Slovenijo, saj se je slovenska vlada v četrtek odločila za razpis posvetovalnega referenduma o sporazumu, o čemer se mora sicer še izreči državni zbor, a najverjetneje šele po odločitvi ustavnega sodišča, ki bo sporazum obravnaval po prednostnem postopku.