Predsednik Evropske komisije, ki bo 9. novembra objavila novo poročilu o napredku Hrvaške, je ob obisku hrvaške premierke Jadranke Kosor v Bruslju dejal, da bi konec pogajanj lahko sledil prihodnje leto, če bo Zagreb pospešil napore, in dodal, da pred Hrvaško ostaja veliko izzivov. Pogajanja dobro napredujejo, najtežje delo pa Hrvaško v prihodnjih mesecih čaka na področjih pravosodja in boja proti korupciji, je še povedal.

O konkretnih datumih hrvaškega vstopa v EU ni želel govoriti. "Jasna zaveza članic je, da ne postavljajo datumov, dokler proces ni končan," je povedal in poudaril, da to nima nobene zveze s Hrvaško, temveč so članice Unije soglasje o tem dosegle na podlagi izkušenj iz preteklosti.

Prijateljstvo s Pahorjem rešilo mejno vprašanje
Kosorjeva je poudarila, da je njena vlada zavezana boju proti korupciji, na kar po njenih besedah ne more vplivati niti vrnitev nekdanjega premierja Iva Sanaderja v parlament. "Ko sem prevzela vodenje vlade, so bila pristopna pogajanja zaustavljena. Po zaslugi prijateljskih odnosov s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem smo dosegli rešitev mejnega vprašanja in ločitev tega od pogajanj z EU-jem," je spomnila Kosorjeva. "Nato je bilo vse drugače, nič ni bilo tako kot prej," je dodala.

Hrvaška premierka je dejala, da bo Hrvaška v pogajanjih z EU-jem novembra predvidoma zaprla tri poglavja, decembra pa še štiri. Povedala je, da so prejšnji petek v Bruselj poslali načrte prestrukturiranja hrvaških ladjedelnic. To vprašanje poleg pravosodja velja za najzahtevnejšo točko v pristopnih pogajanjih.

Novembra nova pristopna konferenca
Hrvaška je doslej odprla vsa poglavja v pogajanjih z EU-jem in jih začasno zaprla 22. Na naslednji pristopni konferenci, predvideni za 5. november, naj bi zaprla poglavje o institucijah in morda začasno zaprla tudi poglavje o prostem pretoku kapitala, pri katerem ima za zdaj zadržke Slovenija. Slovenska vlada je že podprla zaprtje poglavja, potem ko je Hrvaška privolila, da bodo pogajanja o starih deviznih vlogah potekala pod okriljem Banke za mednarodne poravnave. Odločitev mora potrditi še pristojni parlamentarni odbor, kar naj bi se zgodilo v petek.

Hrvaška za odpravo zadržkov obljubila, kar je Slovenija zahtevala
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je razkril, da je Hrvaška v zameno za deblokado poglavja o prostem pretoku kapitala obljubila to, kar je Slovenija zahtevala v enostranski izjavi, ki jo je dala ob odprtju poglavja - da Hrvaška pokaže pripravljenost na reševanje težav, ki jih imajo slovenske banke. Dodal je, da Hrvaška ne more obljubiti, da lahko slovenske banke ustanavljajo podružnice na Hrvaškem, saj gre za postopke, v katere se država ne vmešava.