Zadnje poročilo o izvajanju programa pomoči sta Evropska unija in Mednarodni denarni sklad že pripravila. Zagotovo pa bo pomoč potrebovala Grčija, ki želi prihodnji teden s trojko mednarodnih posojilodajalcev začeti pogajanja o reprogramiranju odplačevanja dolga. Vlada v Atenah namreč meni, da si Grčija to zasluži, saj je imela lani v proračunu primarni presežek v vrednosti 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Grško gospodarstvo sicer po šestih letih recesije zdaj vendarle počasi okreva, še vedno pa ima velikanski javni dolg, njene prebivalce pa teži zlasti zelo velika brezposelnost.

Grško gospodarstvo se po globoki šestletni recesiji postopno vendarle obrača v smeri rasti, pravi profesor na univerzi Pirus in glavni ekonomist Eurobanke Gikas Hardouvelis. Indeksi poslovnega razpoloženja kažejo optimizem, novih zaposlitev je več kot odpuščanja, v državo se vračajo veliki tuji investitorji - ne le s kratkoročnimi interesi, je prepričan. "Imamo tudi dolgoročne vlagatelje, ki kupujejo velika podjetja," pojasnjuje in kot primer navaja velik projekt na območju starega atenskega letališča. Vložili naj bi vsaj milijardo evrov svežega kapitala in pritegnili še petkrat toliko dodatnih naložb.

Leto 2015 bo leto hitre rasti
Tudi v Grčiji so v najtežjem položaju mala in srednja podjetja, saj se banke, obremenjene s slabimi posojili, spoprijemajo z likvidnostnimi težavami. Bolje bo prihodnje leto. Takrat bodo tudi Grki zaznali spremembe v vsakdanjem življenju, pravi. "Učinek ne bo tak, kot je pri tipični recesiji." Ker je zaposlenost tako hitro drastično padla in brezposelnost poskočila na 28 odstotkov, bodo tudi po koncu recesije ambiciozna podjetja zelo močno zaposlovala, saj se želijo širiti. Leto 2015 bo leto hitre rasti, pravi profesor Hardouvelis.

Podpira tudi pobude vlade, da se poskusno že letos, torej pred iztekom programa trojke, vrne na finančne trge. "To je odlična ideja," Grke bo prisilila k disciplini, pravi, svetu pa sporočila, da Grčija okreva, kar bo gospodarstvu olajšalo zadolževanje v tujini.

Na začudenje, češ, kaj pa tveganja, z nasmeškom odgovarja, da se v primerjavi s tistimi, ki jim je bila Grčija priča v preteklih letih, prihodnja tveganja zdijo povsem nepomembna. Bojazni o politični nestabilnosti profesor Hardovuelis pospremi s pojasnilom, da mora zdaj politika slediti gospodarstvu in javnosti. Ta pa zahteva racionalnost in ni ji več mogoče prodati praznih obljub.

Erika Štular, Radio Slovenija