Spomnimo le na pobudo za enosedežni parlament v Bruslju, ko je spletno peticijo podpisalo kar milijon državljanov. Zdaj pa se je pojavila že nova z naslovom European Citizens’ initiative, v prevodu Pobuda evropskih državljanov ali na kratko pobuda za pobudo.

Zakaj? Gre za pobudo, prek katere s podpisi državljani zahtevajo sprejetje evropskega zakona, prek katerega bi lahko milijon podpisnikov na dnevni red Evropske komisije postavilo določeno temo. Torej hočejo nadoknaditi tisto, kar je bilo zamujenega z zdaj skorajda pozabljeno prvo različico evropske ustavne pogodbe, ki je tovrstno vpletenost državljanov že predvidevala.

Pobudniki dobili široko podporo ...
Kampanja se je začela v začetku novembra, ideja pa je nastala kakšno leto prej, in sicer na pobudo organizacij Aegee in Democracy International. Kasneje so k sodelovanju pritegnili kar okoli 100 nevladnih organizacij, ki v tem vidijo eno izmed možnosti za vpliv na odločevalski proces v EU-ju, priskrbeli pa so tudi nekaj političnih botrov oziroma 50 evropskih poslancev.

Ko smo povprašali, kako je s podporo držav, pa smo dobili odgovor, da države s podporo propadli evropski ustavni pogodbi ža tako ali tako podpirajo to možnost. A očitno so tu mislili le države v smislu političnih elit, saj denimo mene ni nihče vprašal, kaj si o tem mislim, ko pa so vprašali Francoze, pa so ustavo zavrnili. Res, da so bili razlogi povsem drugi, pa vseeno.

... a za zdaj bore malo podpisov
Poleg sprejetja evropskega zakona pobudniki pravijo, da je namen kampanje tudi obveščanje ljudi o participativni demokraciji, ki jo je v EU-ju le za ščepec (najbolj je izražena le prek volitev v evropski parlament). Vseeno jim ne gre tako dobro, kot je šlo denimo pobudi za enosedežni parlament, saj so tam številke dnevno poskakovale kar po 10.000 podpisov, tukaj jih za zdaj le dobrih 500. Dejstvo je, da je bojevanje za pravico do peticije na prvi pogled veliko manj privlačno kot pa dejstvo, da bi samo z enim sedežem prihranili do 200 milijonov evrov letno.

Najprej podpisi, nato dobro, staro lobiranje
Pobudniki še pravijo, da niti ne potrebujejo milijona podpisov, hočejo le dovoljšno število glasov, s katerimi bi postavili temelje za omenjeno evropsko zakonodajo. Podpise bodo zbirali do sredine letošnjega leta in jih izročili Svetu Evropske unije in Evropski komisiji ter upali, da jih bosta ta dva uslišala in seveda s podporo parlamenta uzakonila pravico do konca leta 2007. Ravno zaradi tega se bodo pobudniki nato usmerili k “staremu, dobremu” lobiranju za sprejetje te zakonodaje. Kot neuspeh za kampanjo bodo vzeli, če zakonodaja na koncu ne bo sprejeta, sicer pa so mnenja, da je kampanja že sama po sebi uspeh s tem, ko je združila toliko nevladnih organizacij in evropskih poslancev.

Pomanjkanje sredstev za delovanje
Še finančni botri. Tu sta dve fundaciji: belgijska fundacija King Baudouin in nemška Cultura. Nekaj denarja primaknejo vse organizacije, ki podpirajo kampanjo, in seveda veze evropskih poslancev. Optimalen proračun je milijon evrov za nacionalne in evropske akcije, samo bruseljske aktivnosti pa stanejo 200.000 evrov. Težave s financiranjem so jih prisilile, da v Bruslju delujejo s 50.000 evri.

Trenutno v EU-ju poteka zbiranje podpisov za več kot 10 različnih pobud, kar je vsekakor dokaz, da ljudje želijo biti slišani in upoštevani ter da jih moti demokratični deficit, ki jih omejuje. Ta “mati” pobud bi jim, če bi uspela, pot na mize evropskih komisarjev vsekakor olajšala.

Mitja Kandare