Novico, da bo Dublin zaprosil za tujo finančno pomoč, je potrdil irski finančni minister Brian Lenihan, ki je priznal, da so težave, s katerimi se spopadajo, postale prevelike, da bi jih država lahko rešila sama. To je kasneje potrdil tudi irski premier Brian Cowen.

S finančno pomočjo bodo odprli posojilne linije, s čimer bi Irska dokazala trgom, da nima težav z likvidnostjo in da ima dovolj rezerv.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je izrazil zadovoljstvo, da se je Irska za pomoč obrnila na Evropsko unijo in Mednarodni denarni sklad (IMF), saj bo taka pomoč pomagala ohraniti finančno stabilnost evrskega območja.

Posebna skupina Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF-a bo na Irskem do konca meseca pripravila podrobnosti svežnja pomoči, ki naj bi trajala tri leta.

Predlog pomoči je Lenihan predstavil na današnji seji vlade, kjer bodo govorili o novem varčevalnem programu, s katerim naj bi Irska v naslednjih štirih letih privarčevala 15 milijard evrov.

Irska ima izredno velike težave s stabilizacijo finančnega trga, ki se je znašel tik pred propadom zaradi poka nepremičninskega balona in številnih slabih naložb med svetovno gospodarsko krizo.

Milijarde niso pomagale
Čeprav je Dublin za reševanje finančnih težav namenil že več milijard evrov, izhoda iz krize ni na vidiku. Konec septembra je irska vlada razkrila, da bodo morali letos za reševanje finančnega trga nameniti še dodatnih 12 milijard evrov.

Državo pesti tudi velik javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi do konca leta dosegel kar 32 odstotkov BDP-ja.

Lenihan je dejal, da znesek pomoči, za katerega bodo zaprosili, ne bo trimestna številka, s čimer je zanikal pisanje medijev, da naj bi pomoč Irski znašala 120 milijard evrov, kar bi bilo več kot pomoč Grčiji, katere finančne težave rešujejo s 110 milijard evrov vrednim svežnjem pomoči.

Reuters, ki se sklicuje na neimenovane visoke vire pri EU-ju, poroča, da naj bi bila pomoč Irski vredna med 80 in 90 milijardami evrov.

Ko bo irska vlada uradno zaprosila za pomoč, se bodo začela pogajanja o pogojih pomoči, a irski finančni minister je zatrdil, da tema pogovorov ne bo sprememba davka na prihodke podjetij.

V Dublinu se namreč bojijo, da bodo od njih zahtevali dvig tega davka, ki je z 12,5 odstotka daleč najnižji na območju evra in predstavlja po mnenju velikih držav, kot sta Francija in Nemčija, nelojalno davčno konkurenco.