Naznanilo irskega premierja Enda Kennyja je prišlo le dan po tem, ko se je o izvedbi referenduma posvetoval z generalnim državnim tožilcem, saj so mnogi menili, da zanj ne bo potrebe. Medvladna pogodba za fiskalni pakt temelji na zlatem fiskalnem pravilu, ki določa, da morajo biti proračuni pogodbenih držav "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Fiskalni pakt bi sicer države članice morale sprejeti kot amandma k že obstoječi pogodbi, a je to decembra lani obstruirala Velika Britanija. Pogodbo bodo tako članice 1. marca ratificirale kot samostojen meddržavni sporazum 17 članic območja evra, ki pa bo odprt za vse članice EU-ja. Med podpisnicami ne bo že omenjene Velike Britanije in Češke. Če jo bo ratificiralo najmanj dvanajst članic, bo začela veljati v začetku leta 2013.

Namen pomoči Evropskemu mehanizmu za stabilnost (ESM) je zbiranje finančnih sredstev in zagotavljanje pomoči članicam evroobmočja, ki imajo ali jim grozijo resne finančne težave, če je to nujno za zaščito finančne stabilnosti območja evra kot celote in njegovih članic.
Kenny: Irci znajo presoditi pri pomembnih odločitvah
''Prepričan sem, da Irci znajo presoditi, kdaj gre za pomembne odločitve, in bodo z glasovanjem 'za' na referendumu to tudi dokazali,'' je še dejal Kenny. V preteklosti se je že zgodilo, da je Irska na referendumu zavrnila predloge Evropske unije, saj njihova ustava ne dovoljuje podpisov specifičnih pogodb, ki jih je uskladila EU. Tako so o sprejetju lizbonske pogodbe glasovali kar dvakrat, piše EU Observer. Irci so na prvem referendumu sprva zavrnili pogodbo in jo nato na drugem referendumu, pod pritiski preostalih članic EU-ja in ob poslabšanju gospodarskih razmer, leta 2010 le sprejeli.

Čeprav Irsko trenutno radi poimenujejo kot ''vzorno državo'', saj je po prejemu 90 milijard evrov pomoči sprejela ustrezne varčevalne ukrepe, pa nad njimi niso toliko navdušeni Irci. Pravijo, da je šla večina denarja za reševanje bank, in ne za dvig gospodarske rasti ali zagotovitev novih delovnih mest.

Sindikati: Varčevanje ni edini mogoči izhod iz krize
Z njimi deli mnenje tudi Evropska konfederacija sindikatov, ki je dan pred četrtkovim vrhom EU-ja v Bruslju, kjer bodo sprejeli fiskalni pakt, ki uvaja stroge varčevalne ukrepe, razglasila za 'evropski dan akcije'. Sindikati menijo, da ostro varčevanje ni edini mogoči izhod iz krize.

"Milijoni evrov se še vedno iztekajo v banke, varčevalni ukrepi pa so res usmerjeni proti delavcem in upokojencem, ne pa proti tistim, ki so krizo povzročili. Želijo žrtvovati socialno državo, zmanjšati izdatke za socialno državo, zato da bi dosegli proračunsko ravnovesje, ne da bi zmanjšali javne dolgove in proračunski primanjkljaj," meni predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Sindikat evropske konfederacije ponuja številne alternative varčevanja, kot so ukinitev davčnih oaz, uvedba minimalne stopnje davka na dobiček, davka na finančne transakcije ter ustanovitev Evropske bonitetne hiše, "saj zdajšnje delujejo v korist špekulantov", je dejal izvršni sekretar za mednarodno področje in stike z javnostmi ZSSS-ja Pavle Vrhovec. Člani ZSSS-ja se bodo po izredni konferenci odpravili pred poslopje vlade, kjer bodo premierju Janezu Janši ''posredovali sporočilo, naj na zasedanju Evropskega sveta 1. in 2. marca skuša zagovarjati predloge evropskih sindikatov", je še dejal Vrhovec.

Pred vrhom EU-ja tudi o Grčiji
Dan po tem, ko je bonitetna hiša Standard and Poor's zmanjšala oceno za dolgoročni in kratkoročni dolg Grčije na najnižjo raven, ki pravzaprav pomeni delni bankrot, se bo grški premier Lukas Papadimos s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barroso sestal v Bruslju, kjer bosta razpravljala, kako s pomočjo evropskih sredstev okrepiti rast in zaposlenost v državi, ki se že peto leto zapored spopada z recesijo.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je včeraj v Atenah poskrbel za nov poudarek, da samo varčevalni ukrepi v Uniji ne vodijo v rešitev krize, temveč v gospodarsko katastrofo. Kriza je v številnih državah z evrom tudi posledica upada konkurenčnosti, je še poročal RTV-jev dopisnik iz Bruslja Matjaž Trošt.