Italijanska premierka Giorgia Meloni je že v nedeljo po obisku predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen napovedala, da bo njena vlada zaostrila nadzor nad nezakonitimi migracijami.

"To pomeni – in to zelo jasno sporočam celotni Afriki –, če se boste pri kršenju italijanske zakonodaje zanašali na trgovce z ljudmi, se morate zavedati, da vas bodo ob prihodu v Italijo aretirali in nato poslali nazaj v domovino," je dejala v televizijskem intervjuju.

Meloni je med drugim poudarila ukrep podaljšanja najdaljšega dovoljenega obdobja za pridržanje nezakonitih priseljencev s 135 dni na 18 mesecev. Zadnje je bilo že dovoljeno med letoma 2011 in 2014, preden ga je na 135 dni skrajšala vlada Mattea Renzija.

Med ukrepi je omenila tudi vzpostavljanje novih centrov za pridržanje nezakonitih priseljencev. Trenutno je takšnih centrov v Italiji devet, nove pa naj bi postavili na že določenih redko poseljenih območjih. To bo preprečilo "nevšečnosti in negotovost v italijanskih mestih", je dejala.

Obstoječi centri imajo najvišjo zmogljivost omejeno na 1161 ljudi, lani pa je bilo v njih nastanjenih skoraj 6400 ljudi. Po podatkih notranjega ministrstva je od začetka leta v Italijo prispelo več kot 127.000 prebežnikov, medtem ko so lani v celotnem letu zaznali 66.200 prihodov.

Meloni je sicer zaostrovanje ukrepov proti nezakonitim priseljencem napovedala že pred dnevi. V nedeljo je skupaj s predsednico Evropske komisije obiskala otok Lampedusa, kamor prihajajo številni prebežniki iz severne Afrike.

Von der Leyen je ob tem predstavila evropski akcijski načrt v desetih točkah za reševanje migracijskega pritiska na Italijo, ki poleg boja proti tihotapcem in možnosti za razširitev pomorskih misij v Sredozemlju vključuje tudi podporo Italiji pri premeščanju prebežnikov z Lampeduse.

Na otok, ki se spoprijema z največjim migracijskim valom do zdaj, je namreč po podatkih agencije ZN-a za migracije samo med ponedeljkom in sredo na 199 čolnih prispelo približno 8500 ljudi, kar je več, kot je prebivalcev tega otoka.

Pobeg najmanj sto prebežnikov

V sprejemnem centru za prebežnike v Porto Empedoclu na jugu Sicilije, kamor so pred dnevi z otoka Lampedusa premestili večje število prebežnikov, zaradi prenatrpanosti vlada kaos in najmanj sto prebežnikov je samovoljno zapustilo center.

Najmanj sto prebežnikov je preplezalo ograjo sprejemnega centra, kjer naj bi bivalo več kot tisoč ljudi, in ga zapustilo, pri čemer je bil ranjen najmanj en policist, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Center v Porto Empedoclu je sicer prehodne narave. Od tem naj bi prebežnike premestili v centre v drugih delih Italije, vendar so se pojavile zamude zaradi težav s prevozom.

Prebežnike, ki so center samovoljno zapustili, zdaj išče policija. Župan Porto Empedocla Calogero Martello je bil do razmer v centru kritičen in jih je označil za nevzdržne ter nečloveške.

"Niso pobegnili, da bi šli v druge kraje, ampak da bi poiskali hrano in pijačo," je povedal za italijanski novičarski portal RaiNews in zahteval pomoč vlade. Dodal je, da skupine prebežnikov, ki se sprehajajo po mestu, vzbujajo strah med tamkajšnjimi prebivalci. Prenatrpan sprejemni center naj bi sicer varovalo le približno 20 policistov.

Francija in Nemčija ne bosta sprejeli prebežnikov

Francija ne namerava sprejeti prebežnikov, ki so v zadnjih dneh prispeli na Lampeduso, je sporočil francoski notranji minister Gerald Darmanin, ki pa je zagotovil, da je Francija pripravljena pomagati Italiji pri nadzorovanju meje.

Darmanin je v pogovoru za radio Europe 1 pred današnjim obiskom v Rimu ocenil, da ni mogoče pričakovati takojšnje premestitve prebežnikov po Evropi. "Zmotno bi bilo misliti, da je treba prebežnike zaradi prihoda v Evropo takoj razporediti po vsej Evropi in Franciji, ki že nosi del bremena," je dejal.

Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Berlina, Maja Derčar, tudi Nemčija v okviru prostovoljnega solidarnostnega mehanizma ne namerava sprejeti prebežnikov, ki so od sredine prejšnjega tedna prispeli na italijanski otok Lampedusa. Razlog je v tem, da Italija do zdaj ni dopuščala vrnitve 12.400 prosilcev za zaščito, ki so z njenega ozemlja nezakonito prišli v Nemčijo. Največja evropska država trenutno ne načrtuje stacionarnih nadzornih točk na svojih mejah, ohranja tiste med Bavarsko in Avstrijo. Napoveduje pa ostrejši boj zoper tihotapljenje prebežnikov.

Med letošnjim januarjem in julijem je nemška policija zaznala 56 tisoč nezakonitih vstopov v državo, toliko kot v celotnem letu 2021. Nemške zvezne dežele se že tako komaj spopadajo s številom beguncev, primanjkuje nastanitev, denarja, osebja in vpisnih mest v vrtce in šole.

Vlada je deželam že maja obljubila stacionarne nadzore na nemških mejah. Notranja ministrica Nancy Faeser pa je v nedeljo zvečer na televiziji ARD zavrnila stalen nadzor na nemško-poljski po vzoru bavarsko-avstrijske meje. Po njenih besedah se bodo sicer okrepile mobilne kontrole - po vzoru Švice.

Nemška vlada se v evropskem okviru zavzema za sprejetje dogovora o paktu o azilu in migracijah, da bodo postopki za sprejem tekli na zunanjih mejah in bodo prosilci enakomerno razporejeni po članicah.

Bavarski ministrski predsednik Markus Söder in njegov strankarski kolega, vodja največje opozicijske stranke CDU Friedrich Merz predlagata, da Nemčija uvede letne kvote za sprejem največ 200 tisoč prosilcev za azil.

Ministrica Faeser predlog o zgornji meji zavrača. Med drugim podpira Frontexovo okrepljeno varovanje zunanjih meja v Sredozemlju.