ECB je zaradi zelo nizke inflacije, zaradi katere se številni bojijo, da bi lahko evrsko območje zdrsnilo v škodljivo deflacijsko spiralo, in šibke gospodarske rasti v preteklih mesecih sprejel več ukrepov, tudi nekonvencionalnih.

"Drugi nekonvencionalni ukrepi bi lahko vključevali nakupe različnih oblik premoženja, ena izmed njih so državne obveznice," je dejal, glede pomislekov, ali bi bilo to v skladu z mandatom ECB-ja, pa je povedal: "Odgovor se glasi 'da', to je v skladu z našim mandatom."

Odkupovanje državnih obveznic
Številni analitiki so prepričani, da se bo ECB po vzoru nekaterih drugih pomembnejših centralnih bank na svetu, kot je ameriška Federal Reserve, slej ko prej zatekel tudi k t. i. kvantitativnemu sproščanju oziroma obsežnemu programu odkupovanja državnih obveznic in obveznic podjetij. Takšno odločitev nekateri pričakujejo na začetku prihodnjega leta.

Na začetku novembra je svet ECB-ja osebju osrednje denarne ustanove v evrskem območju in ustreznih odborov v sistemu nacionalnih centralnih bank evrskega območja naložil, naj pravočasno pripravi dodatne ukrepe, če bo to potrebno. Draghi o rokih ni govoril, je pa bil to znak, da se ECB počasi očitno že pripravlja na morebitno dodatno ukrepanje.

Z reformno politiko za več rasti
Italijan je ob tem opozoril na nadaljnja tveganja, ki pretijo gospodarstvu v evrskem območju, in vlade držav članic znova pozval, naj si z reformno politiko prizadevajo za več rasti. "Nezadostni koraki pri strukturnih reformah so eno izmed glavnih tveganj za nadaljnji gospodarski razvoj," je opozoril.

Draghiju je prisluhnila tudi evropska poslanka iz Slovenije Romana Tomc (EPP/SDS). "Draghi pravzaprav ni povedal nič novega. Jasno je, da nobena monetarna politika niti finančne spodbude ne morejo biti učinkovite brez zdravega gospodarskega in političnega okolja. Slovenija nima ne enega ne drugega. Strukturne reforme niso obveza, ki bi jo morali izpolniti zaradi zahtev EU-ja, ampak zaradi nas samih," je zapisala v sporočilu za javnost.