Kot je dejal, se Slovenija ne umika iz tega procesa, "smo dolžni izpeljati postopek, ki bo vodotesen, in mislim, da je pomembneje to, da je iz tega postopka odpravljen vsak sum dvoma, kot da bi hiteli".

Ob tem je spomnil, da "nimamo samo evropskega tožilstva za zaščito zakonitosti uporabe evropskih sredstev". "Vsa tožilstva so dolžna to zagotavljati, tudi v tistih državah, ki v tem mehanizmu sploh ne sodelujejo," je ob prihodu na zasedanje drugi dan vrha EU-ja dejal Janša.
Od 22 sodelujočih držav do 1. junija, ko je evropsko tožilstvo začelo delovati, ob Finski evropskih delegiranih tožilcev ni imenovala le še Slovenija.

Sorodna novica Državno odvetništvo ne bo vložilo tožbe zoper vlado, sta jo pa tožilca

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je v četrtek sicer znova izrazil zaskrbljenost, ker Sloveniji dveh delegiranih tožilcev še ni uspelo imenovati. Kot je dejal, je glede tega že pisal novemu ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču ter mu izrazil svoje pomisleke in zahteval pojasnila.

Potrditev slovenskega načrta za okrevanje 1. julija?

Glede načrta za okrevanje je Janša napovedal, da bo Evropska komisija pozitivno oceno slovenskega načrta zelo verjetno sporočila ob obisku v Sloveniji 1. julija, ko se uradno začne slovensko predsedovanje Svetu EU-ja. Vse formalne potrditve komisije so vezane na obisk predsednice Ursule von der Leyen v državah, v primeru Slovenije pa na obisk komisije v okviru začetka slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja, je pojasnil premier. Potrditev prvih načrtov se pričakuje sredi julija, na prvem zasedanju finančnih ministrov EU-ja pod slovenskim predsedstvom. Ko gre za odločitve, ki jih mora sprejeti Svet EU-ja, torej članice, so po Janševih besedah nekatere stvari še odprte, a ne v povezavi s Slovenijo, temveč na splošno v povezavi z viri.

Sorodna novica Nizozemski premier: "Madžarska nima več česa iskati v EU-ju"

Za zdaj ni jasno, kdaj lahko prve članice pričakujejo sredstva za okrevanje. Komisija si je na finančnih trgih do zdaj z izdajo prve, desetletne obveznice izposodila 20 milijard evrov. V Bruslju so prva sredstva za članice z ustreznimi načrti napovedovali v juliju, do zdaj je Bruselj pozitivno ocenil načrte dvanajstih članic.

Slovenija, ki je načrt oddala konec aprila, je med petimi članicami, ki so prosile za podaljšanje dvomesečnega roka za ocenjevanje. V slovenskem primeru so rok podaljšali za dva tedna. Janša je v povezavi s tem poudaril neformalni dogovor, da so prve na vrsti tiste države, ki so bile lani najbolj prizadete oziroma kjer turizem predstavlja velik delež bruto domačega proizvoda (BDP). "Slovenije, hvalabogu, lani ni bilo med njimi," je dejal.

Costa upa, da bo sredi julija potrjenih prvih 12 načrtov za okrevanje s pozitivno oceno

Portugalski premier Antonio Costa je ob tem izrazil upanje, da bodo finančni ministri EU-ja na zasedanju 13. julija potrdili prvih dvanajst nacionalnih načrtov, ki so dobili pozitivno oceno Evropske komisije. Evropska komisija je pozitivno ocenila načrte Portugalske, Španije, Grčije, Danske, Luksemburga, Avstrije, Slovaške, Latvije, Nemčije, Italije, Belgije in Francije.

Po pozitivni oceni komisije morajo načrt, ki bo podlaga za črpanje evropskih sredstev za okrevanje, potrditi članice EU-ja. Praviloma imajo za to en mesec časa.

Takoj za Slovenijo naj bi po poročanju spletnega portala Politico sledila Litva in nato do konca julija še Madžarska, Ciper, Hrvaška, Irska, Finska, Švedska in Poljska. Med julijem in začetkom septembra lahko pričakujejo oceno Romunija, Estonija in Češka. Malta, Nizozemska in Bolgarija pa načrtov še niso posredovale v Bruselj.

Višja precepljenost ključna zaščita pred novimi različicami

Cepiv proti covidu-19 bo dovolj, zdaj je ključna težava, kako uporabiti vse vire, da se cepi čim večji odstotek prebivalstva v vseh državah članicah EU-ja, je glede cepljenje dejal in dodal, da so voditelji soglašali, da je čim višja precepljenost ključna zaščita pred novimi različicami virusa, je še dejal.

"Optimistični podatek, ki smo ga dobili, je, da se bo dobava cepiv v tretjem četrtletju okrepila, cepiva bo dovolj," je povedal Janša ob začetku drugega dne zasedanja. Po premierjevih besedah je ključna težava zdaj to, kako uporabiti vse vire, ki jih imajo na voljo EU in države članice, da se čim večji odstotek prebivalstva v vseh članicah cepi, in kako čim prej spraviti v polno operativnost evropsko digitalno covidno potrdilo, ki je hkrati tudi velika spodbuda za nadaljevanje cepljenja.

Zatem je Janša v tvitu izrazil hvaležnost, ker "digitalni covidni certifikat deluje". "Trenutno imamo 300 transakcij na sekundo za QR kodo. Vračamo se v normalno življenje. Cepimo se, da bo prehod trajen," je zapisal in delovanje tega potrdila označil za "darilo Sloveniji za 30. rojstni dan".

Glede Madžarske: šlo je za izmenjavo mnenj

Glede razprave o Madžarski in pravicah LGBTIQ je Janša dejal, da Slovenija in še druge države ne želijo biti del nobenih novih delitev v Evropi. Šli smo v EU, da se združujemo, ne da se delimo, je dejal premier.

Več virov je v četrtek poročalo, da sta slovenski in poljski premier edina podprla madžarskega kolega Viktorja Orbana. Janša je po neuradnih informacijah izrazil zaskrbljenost zaradi zemljevidov o liberalnih in neliberalnih članicah v povezavi z jugoslovansko izkušnjo ter poskušal umiriti razpravo.

Luksemburški premier Xavier Bettel je danes potrdil, da sta med razpravo o Madžarski "le dve državi konkretno rekli, da sta na strani Orbana - to sta bili Slovenija in Poljska. Drugi so bodisi podprli (skupno izjavo glede Madžarske; op.p) ali niso rekli nič," je povedal ob prihodu na vrh. "Kljub temu, da niso ničesar podpisali, pa niso govorili v podporo Viktorju Orbanu," je še dodal.

Janša je danes v odgovoru na vprašanje, kakšno je slovensko stališče, dejal, da v razpravi voditeljev ni šlo za sprejemanje nikakršnih stališč in da ni nikakršnega besedila ali predloga. Poudaril je tudi, da je šlo za iskreno izmenjavo mnenj, ki je bila na trenutke tudi zelo vroča.
Če je problem s kakršnim koli zakonom v kateri koli članici Unije, obstajajo pravni mehanizmi in postopki, ki jih lahko sproži Evropska komisija. Na koncu dobimo pravno odločitev, ki jo moramo vsi spoštovati, je še dejal premier.

Ob tem je dodal, da so bila stališča na začetku zelo vroča, ker so v glavnem temeljila na medijskem poročanju. "Ko so se razjasnila dejstva, je bilo jasno, kaj morebiti ostaja sporno, in razprava je bila bistveno bolj umirjena, in mislim, da ne bo povzročala nepotrebnih novih delitev," je ocenil.

Še posebej ostra je bila po neuradnih informacijah v četrtek zvečer izmenjava med madžarskim in nizozemskim premierjem, Orbanom in Markom Ruttejem, ki naj bi madžarskemu kolegu predlagal sprožitev 50. člena, ki opredeljuje izstop članice iz Unije, če ne želi spoštovati vrednot EU-ja.