Razprava v okviru skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic (DRFMG) je potekala v treh delih. Najprej so nastopili odgovorna urednica STA-ja Barbara Štrukelj, generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, član nadzornega odbora RTV Slovenija in vodja strokovnega odbora za medijske projekte na ministrstvu za kulturo Borut Rončević, odvetnica in strokovnjakinja za medijsko pravo Nataša Pirc Musar ter Igor Pirkovič iz Združenja novinarjev in publicistov.

Štrukljeva je poudarila pomen STA-ja v slovenskem medijskem prostoru, finančno izčrpavanje agencije v nasprotju z zakoni in poskuse diskreditacije ter pritiske. Opozorila je, da se čas za ohranitev agencije, ki je nastala ob osamosvojitvi Slovenije, počasi izteka.

Kadunc je poudaril, da je RTV Slovenija v tem trenutku izjemno ogrožena, da sicer ni v tako hudem položaju kot STA, a se temu bliža. Govoril je o zelo negativnem občutku glede dogajanja in predvidenem odpuščanju delavcev.

Sorodna novica Poljski PiS in madžarski Fidesz skupno proti "lovu na čarovnice" Sophie in 't Veld

Rončević je navedel študijo o pluralnosti medijev v Sloveniji, ki kaže, da je velik delež medijev v Sloveniji levih in protivladnih ter da pluralnosti tako v bistvu ni. Poudaril je, da vlada nikakor ne ogroža svobode medijev in akademikov ter demokracije, temveč gre za to, da leva stran desnemu političnemu spektru odreka legitimnost, da vlada.

Pirc Musarjeva je opozorila, da so posegi v medijsko svobodo le vrh ledene gore in da gre za širšo problematiko posegov politike v svobodo izražanja ter da je covid krinka za posege, ki z epidemijo nimajo nikakršne povezave.

Da gre še za eno razčiščevanje notranjepolitičnih vprašanj, pa je dejal Pirkovič, ki je izrazil prepričanje, da medijska svoboda še nikoli ni bila tako velika kot danes, saj da še nikoli ni bilo toliko kritik vlade. Kritično poročanje medija Politico o položaju medijev v Sloveniji na podlagi novinarskih virov, ki se iz bojazni niso želeli izpostaviti, je opisal kot čisto norost.

Bilčik: Ne gre za strankarsko politiko, pač pa zaščito novinarjev

Člane skupine je pri zastavljanju vprašanj med drugim zanimalo, kako bi bilo mogoče rešiti finančne in druge težave STA-ja in RTV Slovenija. Od člana iz vrst desnosredinskega EPP-ja Vladimirja Bilčika je bilo slišati poudarek, da pri vprašanju svobode medijev ne gre za strankarsko politiko, temveč za zaščito novinarjev.

Po katerih merilih so novinarji "levi" in "protivladni"?

Vodja skupine, evropska poslanka iz liberalnih vrst Sophie in 't Veld je na navedbe o večinsko "levih" in "protivladnih" novinarjih v Sloveniji zastavila vprašanje, po katerih merilih novinarje v Sloveniji opredeljujejo kot "leve" in "protivladne", ter ob tem poudarila, da so tudi na Nizozemskem zelo kritični novinarji, to je po njenih besedah pač nekaj običajnega, del demokracije.

Spor Janše s predsedujočo zaradi videa

Sodelovanje v razpravi sta potrdila tudi premier Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti, a se je pozneje v razpravo vključil le premier.

Janša je sicer v uvodu poudaril, da je ta razprava namenjena notranjepolitičnemu razčiščevanju v Sloveniji, kar verjetno nikogar drugega ne zanima. Poudaril je, da so bili novinarji v Sloveniji pretepeni do smrti in odpuščeni iz službe, ko so umirali, ter da predlaga prikaz videa o napadih na novinarje v Sloveniji.

Večino odmerjenega časa je nato porabil za debato glede posnetka, ki ga je želel predvajati poslancem. Vodja skupine Sophie in 't Veld mu je pojasnila, da posnetka zaradi tehničnih omejitev (med drugim ga ne morejo simultano prevajati) ne more predvajati, poleg tega pa razprava ni namenjena takim potezam, ampak dejanski razpravi, je opomnila. Pozneje je poudarila, da bo video vključen v gradivo, ki ga bodo dobili člani skupine.

Ostra izmenjava besed in odklop Janše

Sledila je dolga in ostra izmenjava besed. Janša je protestiral, češ da njenih argumentov "ne kupi" in da videa nočejo predvajati zaradi njegove vsebine. Povezave z ministrom za kulturo v skupini niso mogli vzpostaviti. Po omenjeni izmenjavi pa je povezavo prekinil tudi premier. Več članov skupine je podprlo odločitev vodje, član iz vrst desnosredinskega EPP-ja Vladimir Bilčik pa je pozval tudi k temu, da se razčisti dogajanje v povezavi z videom pred razpravo.

Lagodinsky: Sramotno obnašanje Janše

V nadaljevanju se je nato dobršen del preostanka razprave vrtel ravno okoli videa.

"Nismo kino," je poudaril član skupine iz vrst zelenih Sergey Lagodinsky in podprl odziv vodje na Janševo zahtevo glede videa. Ob tem je poudaril, da je Janša gost skupine, pa čeprav je premier, in da je takšno obnašanje sramota za prihodnje predsedstvo Sveta EU-ja.

Evropska poslanka iz socialdemokratskih vrst Katarina Barley je prav tako podprla odločitev vodje, video pa je opisala kot "komunistični instrument", s katerim se premier predstavlja kot žrtev. "Noče ali pa ne more razpravljati brez dramatičnih slik in glasbe," je zapisala na Twitterju.

Za članico odbora iz liberalnih vrst Anno Julio Donath pa je nesprejemljivo, da poskuša premier parlamentarno skupino uporabiti kot glasilo za svojo propagando. Janši je očitala, da je poskušal ustvariti šov iz dela skupine za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic.

Vodja skupine in 't Veld je poudarila, da Janševo ravnanje ni v duhu vzajemnega spoštovanja. V skupini so upoštevali vse njegove želje v povezavi s potekom seje. To, da jih je želel presenetiti z videom, ki ga je posredoval ob začetku seje, pa ni izraz spoštovanja do Evropskega parlamenta. Zavrnila je tudi njegove obtožbe, da izvaja cenzuro. Videoposnetek si bodo člani odbora ogledali, nikakor ga ne bodo zatajili, je poudarila.

V videu spodaj si lahko ogledate celotno razpravo v Bruslju.

Janša: Gre za cenzuro

"Vse je bilo pravočasno dogovorjeno, pripravljeno, prevedeno in posredovano. Gre enostavno za cenzuro na organu, ki bi moral zagovarjati svobodo medijev," je svoj predčasni odhod z razprave na Twitterju komentiral premier Janša. Zapisal je še, da je to žalosten pravi obraz skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic.

Skupina obžaluje Janšev odhod

Skupina Evropskega parlamenta za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih svoboščin je pozneje objavila še posebno izjavo, v kateri je izrazila obžalovanje zaradi prekinitve današnje razprave oziroma Janševe odločitve, da srečanje predčasno zapusti.

Kot so pojasnili, je Janša izrazil željo, da v okviru svoje uvodne predstavitve predvaja vizualno gradivo, za katero se je nato izkazalo, da zajema tri videoposnetke, ki so prispeli le nekaj minut pred začetkom srečanja, nekateri pa celo med srečanjem. Med izmenjavo mnenj je prišlo do pogojevanja takojšnjega predvajanja posnetkov z nadaljevanjem razprave s predsednikom vlade, kar je obžalovanja vredno, piše v izjavi.

Kot so še zatrdili, so po koncu srečanja vsi člani skupine prejeli videoposnetke, ki bodo del njihovih nadaljnjih posvetovanj enako kot vse preostalo gradivo, ki ga prejmejo med spremljanjem. Dodali so tudi, da ostajajo odprti za nadaljevanje dialoga, delo pa bodo zdaj nadaljevali s pisnimi vprašanji za slovenske oblasti. "Upamo, da bodo slovenske oblasti pripravljene na odprto in konstruktivno razpravo," so sklenili.

Novakova: Tovrstne razprave škodijo ugledu Slovenije

"V Bruslju se veliko pogovarjamo o demokraciji, kršenju človekovih pravic, o svobodi medijev, ki je kršena v nekaterih državah. Moja največja bojazen je, da bi se Slovenija znašla v isti skupini držav, ki jim očitajo takšne stvari. Tega si zagotovo ne želim. Upam, da ni že prepozno. Tovrstne razprave škodijo ugledu Slovenije v Evropski uniji," je Janšev vklop v razpravo komentirala evropska poslanka Ljudmila Novak.

Milan Zver pa je po drugi strani podprl predsednika svoje stranke, zatrdil, da gre za cenzuro, poudaril, da "takšne ravni nespoštljivosti v Evropskem parlamentu še ni bilo", ter dodal ključnik #sramota.

Fajonova: Nesprejemljivo, kolegi so bili šokirani

"Nesprejemljivo in arogantno" se Tanji Fajon zdi današnje dejanje premierja Janeza Janše v Evropskem parlamentu, ko se je izklopil s seje delovne skupine. Kot je navedla, so bili njeni kolegi šokirani. "Janez Janša je le še podkrepil upravičenost mojega predloga predsedniku republike, da ga po zgledu slovaške predsednice pozove k odstopu in predčasnim volitvam," se je odzvala predsednica SD-ja.

Svetina: RTV in STA ne smeta biti plen politike

Tudi slovenski varuh človekovih pravic, Peter Svetina, se je danes v okviru razprave skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije oglasil glede položaja medijev v Sloveniji. Zavzel se je za kritično in neodvisno novinarstvo v Sloveniji, ki ne bo deležno pritiskov in z varno zaposlitvijo. Še posebej sta pomembna javna servisa RTV in STA, je poudaril.

Opozoril je, da sicer na področju, o katerem poteka razprava v okviru omenjene skupine Evropskega parlamenta, sicer nima neposrednih pooblastil, pa vendar se je zavzel za kritično novinarstvo. "Izrecno želim poudariti, da sta oba javna servisa, RTV Slovenija in STA, potrebna posebne pozornosti in ne smeta biti talec ali plen vsakokratnih zmagovalcev volitev," je poudaril. "Dostop do verodostojnega informacijskega, novičarskega servisa je človekova pravica in podstat demokratičnosti," je poudaril.

Izrazil je zaskrbljenost glede "zadnjih zapletov, ki se nanašajo na financiranje STA-ja zaradi neizvajanja obstoječe zakonodaje". Obsodil je tudi razrast "sovražnega in vulgarnega govora" na spletu in razrast "senzacionalističnih medijev". "Ustrezen pregon sovražnega govora, ne glede na to, kdo je njegov avtor, je nujen," je dejal in dodal, da to vendarle ne sme nesorazmerno posegati v svobodo govora.

Zaplet okoli imenovanj tožilcev

Svetina je izrazil tudi veliko zaskrbljenost zaradi "zapletov pri imenovanju tožilcev", o čemer je nato govorila predstavnica Društva državnih tožilcev Slovenije, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline.

Poudarila je, da najmanj sedem tožilcev čaka na imenovanje že več kot šest mesecev. Medtem pa se tožilstva spoprijemajo z veliko kadrovsko podhranjenostjo. Samo na ljubljanskem tožilstvu je zasedenih zgolj 60 odstotkov delovnih mest, je navedla. Opozorila je tudi na problematiko neimenovanja delegiranih tožilcev za Evropsko javno tožilstvo, pri čemer "vlada razloge za nasprotovanje menja vsak teden". Prav tako je opozorila na pritisk na plače tožilcev med pandemijo covida-19.

Še posebej pa je izpostavila pismo premierja Janše generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi lani poleti, ko je tožilce obtožil podpiranja protivladnih protestov, ker so zavrnili kazenski pregon "janšizma". Klinetova je ocenila, da želi vladajoča politika tako zmanjšati avtonomnost tožilcev in vplivati na predkazenske postopke.

Člane skupine Evropskega parlamenta so zanimale dodatne podrobnosti zakonskih ureditev imenovanja tožilcev, pa tudi pregona sovražnega govora na spletu. Vprašanje je bilo tudi glede prepovedi protestov.

Prva razprava 5. marca

Skupina, ki deluje v okviru parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, v članicah EU-ja spremlja spoštovanje vrednot EU-ja, zlasti v kontekstu nujnih ukrepov v boju s pandemijo covida-19. Prvo razpravo o Sloveniji je opravila 5. marca, ko sta bila povabljena tudi premier Janša in kulturni minister Simoniti, ki pa se razprave nista udeležila.

Nekaj dni zatem je o svobodi medijev v Sloveniji razpravljal tudi Evropski parlament na plenarnem zasedanju. Razpravo bodo zdaj nadaljevali še dopisno, je ob koncu še pojasnila Sophie in 't Veld.

Pogovor predsednice Evropske komisije z Janšo

Slovenski premier je o vprašanju svobode medijev v Sloveniji v četrtek govoril tudi s predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je Janšo pozvala, naj ostane vlada v tesnem stiku s podpredsednico komisije Vero Jourovo, ki je pristojna za ta vprašanja, so povedali v komisiji. "To vprašanje je bilo med srečanjem odprto v kontekstu pisma, ki ga je poslal premier Janša," je dejal glavni govorec komisije Eric Mamer v odgovoru na vprašanje, ali je predsednica v pogovoru z Janšo odprla tudi vprašanje svobode medijev in konkretno vprašanje Slovenske tiskovne agencije (STA).

Predsednik vlade Janša je sicer februarja v pismu von der Leynovi predstavnike komisije povabil na obisk v Slovenijo, da se prepričajo o stanju demokracije in položaju medijev.