Pakt o migracijah in azilu, o katerem sta se Svet EU-ja in Evropski parlament dogovorila decembra lani in ga morata zdaj samo še uradno potrditi, po besedah Johansson glede vračanja prebežnikov v varne tretje države ne prinaša ničesar bistveno novega. Novo bo zgolj to, da bo seznam varnih držav določen na ravni EU-ja.

"Če sprašujete, ali pakt odpira možnost za rešitve, podobne dogovoru Združenega kraljestva z Ruando, pa je odgovor ne," je poudarila. Ljudi, ki so na ozemlju EU-ja zaprosili za azil, ne bo mogoče poslati v tretjo državo, je pojasnila.

Pri novembra lani sklenjenem dogovoru, v skladu s katerim bo Italija v Albaniji vzpostavila dva centra za prebežnike, medtem po mnenju komisarke ne gre za prelaganje pristojnosti za obravnavo prošenj za azil na tretje države. Dogovor predvideva zgolj izkrcavanje prebežnikov, ki bi jih v mednarodnih vodah rešila italijanska obalna straža, v Albaniji, pri čemer bodo azilne postopke izvajale italijanske oblasti v skladu z italijansko zakonodajo.

Za to, da bi prosilce pošiljali v varne tretje države, ki bi obravnavale njihove prošnje za azil, so se sicer v pretekli teden sprejetem programu za junijske evropske volitve na kongresu v Bukarešti zavzeli v največji evropski politični družini Evropski ljudski stranki (EPP). Pri tem so se v tujih medijih pojavile primerjave z dogovorom britanskih in ruandskih oblasti.

Komisarka Johansson, ki prihaja iz vrst socialistov in demokratov (S & D), in podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas (EPP) na predstavitvi evropske zakonodaje in ukrepov na področju migracij nista želela komentirati volilnega programa desnosredinske stranke, katere vodilna kandidatka bo aktualna predsednica komisije Ursula von der Leyen.

Je pa Schinas poudaril, da pakt podpirajo v EPP-ju, S & D-ju in skupini liberalcev Renew, pa tudi bistven del Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). "Pakt ni všeč prijateljem ruskega predsednika Vladimirja Putina, torej skrajni desnici in skrajni levici," je povedal.

Pakt o migracijah in azilu, ki vključuje predloge komisije iz let 2016 in 2020, po navedbah Bruslja prinaša varnejše zunanje meje EU-ja, hitrejše in učinkovitejše azilne postopke in postopke vračanja ter pravičnejši sistem solidarnosti med državami članicami.

Schinas je napovedal, da bodo do poletja predstavili natančen načrt izvajanja te zakonodaje, in zagotovil podporo članicam pri tem.