Voditelji članic EU-ja so se hladno odzvali na Johnsonov predlog, ki predvideva alternativo irskemu varovalu ‒ ureditev z dvema mejama, torej mejo med Veliko Britanijo in Severno Irsko na morju ter carinski nadzor na irskem otoku med Irsko in Severno Irsko.

To bi pomenilo, da bi Severna Irska ostala del evropskega enotnega trga za dobrine z oblikovanjem "vseotoške regulatorne cone". To bi moral podpreti severnoirski parlament in bi moral o tem glasovati vsake štiri leta. V okviru tega območja bi Severna Irska morala upoštevati evropsko zakonodajo glede dobrin. Obstajal bi dodaten nadzor nad dobrinami, ki bi potovale iz Velike Britanije na Severno Irsko, ne pa tudi nad dobrinami, ki bi prispele v Severno Irsko iz Irske.

Severna Irska bi zapustila carinsko unijo skupaj s preostalo Veliko Britanijo, tako da bi obstajal nov nadzor med severom in jugom Irske. Britanska vlada predlaga, da bi večino tovrstnega nadzora izvajali elektronsko, manjši del pa tudi fizično pri podjetjih ali drugih dobavnih točkah, ne pa tudi na meji med državama.

Irsko varovalo, katerega namen je preprečiti vzpostavitev trde meje na irskem otoku po brexitu, je za Britance najspornejši del dogovora z EU-jem. Zaradi njega je britanski parlament že trikrat zavrnil ločitveni dogovor z EU-jem, ki ga je z Brusljem izpogajala vlada nekdanje britanske premierke Therese May. To varovalo, poznano po angleškem izrazu "backstop", predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU-ja in Združenega kraljestva, v katerem ne bo ne carin ne kvot, bodo pa veljale skupne zunanje carine.

Bruselj je Johnsonu nato sporočil, da mora London glede predloga opraviti še nekaj dela. Evropska komisija je zapisala, da je v predlogu več problematičnih točk in da je potrebno dodatno delo. Skupina evropskih poslancev, ki se osredotoča na brexit, je ob tem še sporočila, da trenutnega dogovora poslanci ne morejo ratificirati. "Predlogi ne naslavljajo težav, ki jih je treba razrešiti, če se odstrani irsko varovalo," so zapisali.

Johnson pa je Unijo pozval, naj podrobneje predstavi svoje skrbi, ki jih ima glede njegovega načrta. "Če imate težave s katerim izmed predlogov, ki smo jih predstavili, potem jih podrobneje opredelite in razpravljajmo o njih," je poudaril.

"Kar pravimo našim prijateljem, je, da je naša ponudba zelo velikodušna, poštena in razumna. Radi bi slišali, kaj si mislite o njej," je dejal Johnson.

Macron zavrnil osebno srečanje z Johnsonom

Medtem je dal francoski predsednik Emmanuel Macron Johnsonu do konca tega tedna čas, da "temeljito spremeni" svoj načrt o izstopu. Macron je London pozval, naj se pred vrhom EU-ja, ki bo potekal 17. oktobra, domisli česa novega. Poleg tega je Macron zavrnil osebno srečanje z Johnsonom, privolil je le v telefonski pogovor z njim in dodal, da je napredek v pogovorih lahko dosežen le prek glavnega pogajalca EU-ja za brexit Michela Barnierja, piše Guardian.

"Johnson je Macronu predstavil zadnje predloge, Macron pa mu je odvrnil, da morajo Britanci pohiteti, saj imajo le še nekaj dni časa, da predložijo nove ideje. Nato bodo voditelji EU-ja te predloge ocenili in ugotovili, ali je dogovor, ki bi spoštoval glavna načela EU-ja, z Britanci sploh mogoč," je sporočil predstavnik Elizejske palače. Tudi glavnega britanskega pogajalca Davida Frosta so že večkrat opozorili, da na vrhu EU-ja ne bo nobenih pogovorov in dogovorov v zadnji minuti.

Kot poroča Reuters, je do 31. oktobra kot roka za britanski izstop iz Unije le še 24 dni, obe strani pa se želita izogniti krivdi za preložitev izstopa ali kaotičen izstop brez dogovora.

Izstop (za zdaj) 31. oktobra

Britanski premier je sicer dejal, da "bodo upoštevali zakonodajo in izstopili 31. oktobra" v vsakem primeru. Ob tem pa ni pojasnil, kako namerava doseči cilja, ki se zdita izključujoča. Johnson je v nedeljo govoril tudi s portugalskim premierjem Antoniem Costo, danes pa bo nadaljeval pogovore z drugimi voditelji držav članic EU-ja.

Če se bo London odločil za novo prošnjo za preložitev brexita, mora to storiti do 19. oktobra.

Medtem je škotsko sodišče zavrnilo pobudo, po kateri bi bil Johnson prisiljen zaprositi EU za preložitev brexita, če ne bo dogovora glede izstopa Združenega kraljestva iz Unije. Kot je dejal sodnik Lord Pentland, ni dvoma, da se je premier zavezal spoštovanju zakonov, tudi tistega, ki mu onemogoča brexit brez dogovora.

Po mnenju sodnika ni niti potrebno niti primerno siliti vlade, naj zaprosi za preložitev brexita, saj mu to nalaga že zakon. Ob tem je sodnik opozoril, da bi Johnsonovo neupoštevanje zakona spodkopalo medsebojno spoštovanje med sodišči in politiko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zakon, znan tudi kot Bennov zakon, zahteva od vlade, da Bruselj v pismu formalno zaprosi za preložitev brexita, če britanski parlament do 19. oktobra ne bo potrdil ločitvenega sporazuma.