Juncker si tudi želi, da bi EU imel vplivnejšo vlogo na mednarodnopolitičnem odru in da bi se bolje odzival na konflikte v svetu. Prepričan je, da EU potrebuje "evropsko zunanjo ministrico". To vlogo bi lahko prevzela visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini.

Juncker se je v svojem drugem govoru poslancem v Bruslju, od prevzema vodenja komisije leta 2014, dotaknil tudi glavnih izzivov povezave, kot so brexit, migracije in varnostna vprašanja. Kot je prepričan Juncker, prihodnost EU-ja zaradi brexita ni ogrožena.

EU trenutno ni v najboljši formi
Omenil je tudi trgovinski sporazum med EU-jem in Kanado (Ceta) in se zavzel za njegov čimprejšnji podpis. Pri Ceti ne bo ponovnih pogajanj s Kanado, je opozoril. Ob tem je pohvalil prizadevanja ZDA in Kitajske, ki bodo pristopile k pariškemu podnebnemu sporazumu, kar bi čim prej moral storiti tudi EU.

Kot je dodal, obžaluje odločitev Velike Britanije, a jo obenem spoštuje. London je znova pozval, naj čim prej sproži postopek za izstop iz EU-ja, da bi lahko začeli pogovore o novi ureditvi odnosov med Unijo in Londonom. Pri tem je spomnil na spoštovanje načel enotnega trga, med drugim tudi načela o prostem pretoku ljudi.

"Populizem ne rešuje težav"
Juncker je opozoril, da "EU trenutno ni v najboljši formi" in imamo ponekod v Uniji opravka z eksistenčno krizo. Juncker pogreša več solidarnosti. Dejal je, da je število področij, na katerih bi lahko skupaj sodelovali, premajhno. Opozoril je tudi na razhajanja in razdrobitev v EU-ju. To odpira prostor populizmu.

"Pogosto in še vedno obstajajo delitve. Pogosto pa se ta razdrobljenost kaže prav tam, kjer je potreben večji napor Unije. S tem puščamo prostor za populizem. Tega ne moremo sprejeti, ker populizem ne rešuje težav, prav nasprotno, populizem jih ustvarja. Tega se moramo obvarovati," je povedal.

Za "boljšo Evropo" ključnih naslednjih 12 mesecev
Juncker pravi, da EU potrebuje dolgoročno vizijo, zato bo komisija marca, ob 60. obletnici podpisa rimske pogodbe, predstavila Belo knjigo o tem, kako okrepiti in prenoviti gospodarsko in monetarno unijo (EMU). Naslednjih 12 mesecev bo po Junckerjevih besedah ključnih, če se želi EU ponovno združiti in zagotoviti "boljšo Evropo". Ob tem je napovedal podvojitev in podaljšanje delovanja evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki je temeljni del naložbenega načrta za Evropo. Cilj je spodbuditi za 500 milijard evrov naložb do leta 2020 oziroma 630 milijard do leta 2022.

Zavzel se je tudi za boljše varovanje zunanjih meja EU-ja in za tesnejše sodelovanje na obrambnem področju. Oktobra bi bilo treba na bolgarsko mejo napotiti najmanj 200 mejnih stražarjev, je ocenil. Boj proti terorizmu ostaja prednostna naloga, vendar je za to potreben skupen pristop držav članic. Evropa mora postati močnejša na obrambnem področju, je prepričan Juncker, ki je ob tem opozoril, da EU nima "stalne strukture". Zato bi bilo po njegovem mnenju treba vzpostaviti "evropski štab" in skupno evropsko obrambno enoto, ki bi se dopolnjevala z zvezo Nato.

Pozitiven odziv med poslanci
Po govoru je sledila plenarna razprava. Junckerjev govor je pri poslancih obeh največjih parlamentarnih skupin, Evropske ljudske stranke (EPP) in socialistov (S & D), naletel na dokaj pozitiven odziv, medtem ko so bili poslanci iz desno usmerjenih nacionalističnih skupin bolj kritični.

Vodja EPP-ja Manfred Weber se je Junckerju zahvalil za to, da komisija glede davkov zahteva odgovornost tudi od velikih spletnih podjetij. Voditelje EU-ja, ki se bodo v petek sešli v Bratislavi, pa je pozval, naj nehajo prepire in "ceneni populizem". Vodja socialistov Gianni Pittella je pohvalil govor Junckerja, ki ni niti enkrat omenil besede "varčevanje", je pa izbral prave besede v zvezi z bojem proti izogibanju davkom. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da posamezen državljan EU-ja plača več davkov kot ameriške multinacionalke.

Junckerjev govor nekrolog EU-ju
Nigel Farage iz britanske evroskeptične stranke Ukip je EU obtožil, da se mu ni uspelo soočiti z vrsto težav, med katerimi je omenil migrantsko krizo in šepajoče evropsko gospodarstvo. Farage, ki je bil na čelu zagovornikov izstopa Velike Britanije iz EU-ja, je bil kritičen tudi do Junckerjevega predloga o okrepitvi obrambne unije. "Ko vas poslušam, sem vesel, da sem glasoval za izstop," je dejal. Francoska nacionalistka Marine Le Pen, ki je članica Skupine Evropa narodov in svoboščin, pa je Junckerjev govor označila za nekrolog EU-ju. Juncker ni prisluhnil želji številnih Evropejcev, da bi dobili nazaj svojo neodvisnost, je dejala.