Namen načrta je brez svežega denarja, le z novim pristopom privabiti zasebne naložbe v kakovostne in ekonomsko vzdržne, toda z vidika vlagateljev tvegane evropske projekte. Viri pri EU-ju namreč poudarjajo, da je v obtoku dovolj likvidnosti, ki pa zaradi gospodarske in politične negotovosti ter visoke zadolženosti ne doseže realnega gospodarstva tako učinkovito in hitro, kot bi ga lahko.

V treh letih 1,3 milijona delovnih mest več
Načrt temelji na ideji, da se z majhno vsoto obstoječih javnih sredstev spodbudi velika vsota novih naložb - en javni evro naj bi zagotovil 15 evrov naložb oziroma 21 milijard evrov javnih sredstev naj bi spodbudilo 315 milijard evrov strateških naložb. To pomeni dva odstotka bruto domačega proizvoda EU-ja v treh letih. Naložbeni načrt bi v prihodnjih treh letih prispeval od 330 do 410 milijard evrov k bruto domačemu proizvodu (BDP) EU-ja in ustvaril od milijon do 1,3 milijona delovnih mest.

Večino bo prispeval evropski proračun
V skladu naj bi bilo 21 milijard evrov, večino bi prispeval evropski proračun, pet milijard pa Evropska investicijska banka (EIB). Komisija poziva tudi k javnim prispevkom članic, pri čemer zagotavlja, da pri ocenjevanju skladnosti njihovih javnih financ z evropskimi proračunskimi pravili kapitalskih prispevkov v sklad ne bo obravnavala obremenilno.

Trije stebri
Načrt namreč temelji na treh stebrih: vzpostavitvi novega evropskega sklada za strateške naložbe, dinamičnem seznamu projektov na ravni EU-ja ter zagotavljanju stabilnejšega, poslovno prijaznega in predvidljivega regulacijskega okolja s poudarkom na končanju enotnega trga na področju energije, digitalne družbe, prometa in kapitalskih trgov.

Sklad naj bi s 16 milijardami evrov zagotovil za 240 milijard evrov naložb v strateške projekte v EU-ju; v infrastrukturo širokopasovnih omrežij, energije in prometa, v izobraževanje, raziskave in inovacije ter v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost. S petimi milijardami evrov iz EIB-ja pa naj bi prek evropskega naložbenega sklada v sklopu hišne banke EU-ja spodbudili 75 milijard evrov financiranja v mala in srednja podjetja z manj kot 250 zaposlenimi ter v podjetja z od 250 do 3000 zaposlenimi.

Dinamičen seznam projektov
Projekte bodo najprej izbrale članice EU-ja, nato jih bo ocenil naložbeni odbor. Projekti bodo izbrani na podlagi treh meril: dodana vrednost na ravni EU-ja, torej njihov prispevek k uresničevanju evropskih ciljev, ekonomska vzdržnost in vrednost ter zrelost - izbrani bodo projekti, ki se lahko začnejo izvajati v prihodnjih treh letih. Pri izbiri ne bo ne nacionalnih ne sektorskih kvot.

Članice so v okviru projektne skupine za naložbe že opredelile potencialne projekte. Ta skupina naj bi januarja pripravila poročilo, na podlagi katerega naj bi bil seznam projektov dorečen do sredine prihodnjega leta. Seznam bo dinamičen - kadar koli bo mogoče projekt z njega umakniti ali dodati novega.

Načrtuje se tudi vzpostavitev svetovalnega vozlišča za naložbe. To naj bi bila nekakšna evropska svetovalna služba za naložbe po načelu vse na enem mestu, ki naj bi bdela nad krepitvijo in pospešitvijo naložb.

V načrtu tudi želje Slovenije
Premier Miro Cerar je pred dnevi ob obisku v Bruslju med projekte, ki jih želi v načrtu Slovenija, omenil protipoplavno zaščito in posodobitev železniškega križa, vključno z drugim tirom. Po neuradnih informacijah naj bi Slovenija v dozdajšnjih pogovorih o projektih izpostavila tudi naložbe v Luki Koper in nekaj avtocestnih projektov.

Naložbena slika Slovenije
Komisija bo ob predstavitvi naložbenega načrta orisala tudi razmere v posamezni članici - izzive in priložnosti. V primeru Slovenije bo predvidoma izpostavila, da so se zasebna vlaganja vztrajno zmanjševala ne zgolj zaradi krize, ampak tudi zaradi prezadolženih podjetij, vpetosti države v gospodarstvo in neučinkovitega poslovnega okolja.

Pričakuje se tudi ocena, da ima Slovenija visoko usposobljeno delovno silo in na znanju temelječe gospodarstvo z možnostmi za nadaljnji razvoj ob ustrezno usmerjenih naložbah. Kot najbolj konkurenčne sektorje naj bi komisija izpostavila kemikalije, farmacijo, elektroniko ter strojno in transportno opremo, ki so tudi najprimernejši za vlaganja, zlasti v raziskave in razvoj.

Ob orisu razmer v Sloveniji naj bi komisija še poudarila, da prestrukturiranje podjetij in privatizacija, ki potekata, ponujata privlačne priložnosti za naložbe zasebnega kapitala, zlasti neposredne tuje naložbe.

Projekti morajo privabiti vlagatelje
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je ob predstavitvi naložbenega načrta za Evropo poudarila, da bo največji izziv dovolj dobro pripraviti projekte, da bodo zanimivi za vlagatelje. Slovenija bi morala sedaj opredeliti prednostne projekte in presoditi, kateri finančni vzvodi so najprimernejši, je povedala komisarka.

"Najpomembneje je, da sploh razumemo, čemu je ta paket namenjen. To je le eno od orodij, s katerimi želi Evropska komisija zagnati gospodarstvo in pognati investicije v evropskem prostoru," je v komentarju načrta najprej poudarila Bulčeva.

Na voljo je ogromno denarja, vendar so lastniki kapitala zelo rezervirani, Evropa pa je lačna investicij. Naložbeni načrt je tako most med razpoložljivostjo denarja in potrebo po investicijah, namenjen zagotavljanju varnosti investitorjem, je še pojasnila.