Da bi se evropski finančni ministri tokrat tudi dokončno dogovorili o sprostitvi novega svežnja denarne pomoči tej sredozemski državi, je ob prihodu na zasedanje nakazal tudi vodja evrske skupine Jean-Claud Juncker: "Grčija je storila, kar je morala ... obstajajo dobre možnosti za dogovor," je dejal, a pristavil, da sicer "ni popolnoma prepričan" o tem, da dogovor bo.

Tudi slovenski finančni minister Janez Šušteršič je pričakoval, da bodo tokrat verjetno le sprejeli odločitve o sprostitvi naslednjega, 31,5-milijardnega obroka posojila v okviru že dogovorjene pomoči, pa tudi o tem, kako zagotoviti dodatnih 32,6 milijarde evrov, ki jih država še potrebuje ob podaljšanju roka za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja z leta 2014 na 2016.

Strah pred tretjim svežnjem pomoči
Po več kot enajstih urah pogovorov so evropski finančni ministri v pisni izjavi zapisali, da "z zadovoljstvom ugotavljajo", da je Grčija izpolnila, kar se je od nje zahtevalo. Hkrati pa so sporočili, da so zasedanje prekinili, ker je treba tehnično doreči nekatere elemente svežnja pomoči za Grčijo.

Ker noben minister ne želi domov z naznanilom, da Grčija potrebuje še tretji sveženj denarne pomoči, poskušajo poiskati načine za zagotovitev dodatnega financiranja brez dodatnih poroštev ali posojil, na primer s spremembo pogojev posojila - podaljšanjem ročnosti ali z nižjimi obrestnimi merami. Pogovori se bodo nadaljevali v ponedeljek.

Težava vzdržnost grškega javnega dolga
S sprostitvijo novega obroka posojila je povezano tudi vprašanje vzdržnosti grškega javnega dolga, pri čemer se stališča evrske skupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) razhajajo. Juncker je 12. novembra nakazal, da bi lahko rok za zmanjšanje javnega dolga Grčije pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) podaljšali za dve leti, na leto 2022, toda vodja IMF Christine Lagarde je vztrajala pri letu 2020.