Področje energetike v EU-ju je bilo v zadnjih letih zaradi ruskega napada na Ukrajino in posledične energetske krize deležno precej zakonodajnih sprememb, s katerimi je Unija želela zagotoviti varno in stabilno oskrbo z energijo ob odmiku od ruskega plina, stabilizirati cene energije ter hkrati omogočiti zeleni prehod in nadalje graditi enotni trg z energijo.

Prav vprašanje zagotavljanja cenovno dostopne oskrbe z energijo ob geopolitičnih spremembah in nadaljnjem spodbujanju prehoda na obnovljive oz. nizkoogljične vire energije je bilo med osrednjimi pred današnjim zaslišanjem.

Danski socialdemokrat Dan Jorgensen, ki je bil v preteklosti evropski poslanec, v zadnjih letih pa minister, ga je obravnaval že v uvodnem nagovoru. Ob tem je sicer brez konkretnih zavez napovedal nadaljnja prizadevanja za preprečitev špekulacij na trgu elektrike in plina ter tudi ukrepe za zmanjšanje energetske revščine gospodinjstev.

Kot bistveno je omenil podporo za projekte energetske sanacije stavbnega fonda v Uniji, ki je še vedno pretežno energetsko neučinkovit. Pri tem bo levji delež bremena glede financiranja odpadel na države članice, ne na EU, je opozoril.

Zelo jasno se je izrazil glede prihodnjega energetskega sodelovanja z Rusijo. Napovedal je, da bo nadaljnja osamosvojitev EU-ja od oskrbe z ruskim plinom ena njegovih glavnih prioritet.

"V preteklosti je 45 odstotkov plina v EU prišlo iz Rusije, zdaj je ta delež pri 18 odstotkih. A to ni dovolj. Moramo biti 100-odstotno neodvisni od ruskih fosilnih goriv," je zatrdil. Načrt za to naj bi predstavil v prvih 100 dneh svojega mandata, ni pa želel zagotoviti, da ga bo mogoče izvesti že prihodnje leto.

Pred zaslišanjem so se pojavljala tudi ugibanja, kakšno bo Dančevo stališče do jedrske energije. Glede te oblike energije namreč v Uniji obstajata dva tabora – eden, ki je krepitvi jedrske energije naklonjen in v katerem je tudi Slovenija, ter drugi, ki stavi bolj na obnovljive vire.

Jedrska energija sestavni del energetske mešanice

"Na tem področju smo enotni v različnosti," je ponazoril Jorgensen in kot pozitivno dejstvo poudaril, da vsaka članica EU-ja sama neodvisno izbira svojo energetsko mešanico.
Čeprav Danska ni jedrska država in to po Jorgensenovih besedah zelo verjetno ne bo postala, je napovedal, da bo jedrska energija ostala sestavni del evropske energetske mešanice.

"Predstavlja tudi rešitev za razogljičenje evropskega elektroenergetskega sistema," je dodal.
Zavez glede možnosti, da bi v prihodnje nove jedrske projekte vendarle lahko financirali tudi s sredstvi EU-ja, ni želel dajati, glede hitrega razmaha t. i. malih modularnih reaktorjev, ki naj bi bili alternativa dragim jedrskim blokom, pa je bil skeptičen.

Zmanjšanje administrativnih omejitev za zeleni prehod

Za hitrejši zeleni prehod v energetiki je medtem omenil nadaljnje ukrepe za zmanjšanje administrativnih omejitev za projekte na področju obnovljivih virov, prizadeval si bo tudi za administrativno razbremenitev in dodatne ukrepe za nižjo ceno energije za gospodarstvo, ki opozarja na vse večjo izgubo svetovne konkurenčnosti Evrope.

Jorgensen je povedal, da bo podprl vse oblike ukrepanja za povečanje deleža obnovljivih virov v končni rabi energije, saj da brez "obsežne širitve teh virov" EU ne bo dosegel svojih podnebnih in okoljskih ciljev. Pozitivno gleda tudi na morebitno dodatno zaostritev ciljev glede deleža obnovljivih virov.

Na področju stanovanjske politike, ki bo prav tako del njegovega resorja, je napovedal evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja. Tega naj bi sestavljala strategija za okrepitev stanovanjske gradnje po vsej Uniji, tesnejše sodelovanje z Evropsko investicijsko banko na tem področju in vzpostavitev posebne platforme za izmenjavo znanja in dobrih praks pri vprašanjih stanovanjske gradnje.

Omenil je zavezo za podvojitev kohezijskih sredstev za stanovanjsko politiko v prihodnjem večletnem finančnem obdobju 2028–2034 ter rahljanje pravil o državnih pomočeh, ko gre za tovrstne projekte.