Pogajanja o naslednji finančni perspektivi bodo po Potočnikovem mnenju trenutek resnice za članice o tem, ali so pripravljene stopiti na novo pot.

Reforma Lizbonske strategije ne pomeni, da EU ne želi več zgraditi najbolj konkurenčnega gospodarstva na svetu, ampak z umikom roka za to postaja bolj realna. Največja prednost Unije pred tekmeci je znanje, zato na tem temelji reforma strategije. Če jo želimo uresničiti, opozarja Potočnik, bodo morale države članice gledati širše od svojih nacionalnih interesov.

Različni pogledi članic
Evropska komisija meni, da dogovora ni mogoče doseči, če se poraba ne poveča na 1,14 odstotka BNP-ja. Nekatere države se še vedno zavzemajo za omejitev porabe na en odstotek. Če se poraba ne bo povečala in bodo sredstva za kmetijstvo ostala nedotaknjena, bo manj sredstev za kohezijsko politiko in raziskave, pravi Potočnik.

Znanje je prava pot
Če hoče EU uporabiti svoj ključ do uspeha - znanje, bo moral nameniti več denarja za raziskovanje. Omejevanje porabe na odstotek bruto domačega proizvoda, kar so predlagali nekateri, bi to onemogočilo. Kot pravi Potočnik, bodo morale države tudi prenehati razmišljati le o tem, koliko bodo dobile iz bruseljske blagajne.

Okrepiti gospodarstvo
Presekati pa bo treba tudi evropski gordijski vozel in inovacije, ki jih imamo, prenesti v gospodarstvo. Da bi v prihodnjih petih letih dosegli glavne cilje Komisije: blaginjo, solidarnost, varnost in okrepitev vloge Unije v svetu, bodo nujni številni ukrepi. Po besedah Potočnika tudi reforma pokojninskega sistema, saj naj bi se do leta 2050 po ocenah Komisije razmerje med aktivnim in pasivnim prebivalstvom povečalo s 24 % na 50 %.

Unija si bo še naprej prizadevala za uravnoteženo uresničevanje gospodarskih, socialnih in okolijskih ciljev. Med temi si bo vsaka članica lahko izbrala zase najpomembnejšega. A pri tem, dodaja Potočnik, ne bo smela pozabiti, da brez konkurenčne Unije tudi sama ne bo konkurenčna.

Po njegovem je potrebno pred marčevskim vrhom EU-ja v Bruslju opraviti tudi natančno analizo predloga reforme lizbonske strategije, ki jo je komisija predlagala prejšnji teden, med prioritete pa uvrstila večjo gospodarsko rast in zaposlenost.

Skandinavci za zgled
Evropski poslanec in predsednik ZLSD-ja Borut Pahor je med razpravo posvaril na skušnjavo, da bi Evropa v prizadevanjih za večjo konkurečnost izbrala ameriški model. "Tri od petih najbolj konkurenčnih držav na svetu so skandinavske, zato se evropski socialisti zavezamamo za ta model in ne ameriškega," je poudaril.

Skladnost je nujna
Po besedah Milana M. Cvikla iz LDS-a je potrebno spremenjeno lizbonsko strategijo primerjati s predlogom strategije razvoja Slovenije, saj mora biti nacionalni akcijski načrt skladen s predlogom strategije razvoja Slovenije.