Zdajšnji nadzor na podlagi migracijskih tveganj se izteče sredi novembra.

"Namen posodobitve je, da se pravila za uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah prilagodijo vse večjim in trajnim resnim grožnjam za javni red in notranjo varnost, zlasti večji teroristični grožnji," so pojasnili v komisiji, kjer so tudi predlagali, da se prilagodijo veljavna obdobja iz 25. in 27. člena schengenskega zakonika, tako da se s šestih mesecev podaljšajo na eno leto.

Poleg tega bodo po predlogu komisije članice lahko izjemoma podaljšale nadzor, če bo ista grožnja obstajala tudi po enem letu in če bodo sprejeti sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, kot je izredno stanje.

Predlog EK-ja: Največ trileten nadzor notranjih meja
Za tako podaljšanje bi bilo potrebno priporočilo sveta, ki bi moralo upoštevati mnenje komisije, in bi bilo strogo omejeno na šest mesecev z možnostjo, da se podaljša največ trikrat. Komisija tako predlaga spremembe, ki dopuščajo do trileten nadzor na notranjih mejah v schengenu iz varnostnih razlogov, medtem ko je Francija želela štiriletno obdobje. Nadaljnje izvajanje notranjega nadzora iz varnostnih razlogov želijo tudi Avstrija, Nemčija, Danska in Norveška.

"Neizvajanje nadzora na notranjih mejah je bistvo schengenskega območja. Toda na skupnem območju brez mejnega nadzora so skupna tudi varnostna vprašanja," je izziv ponazoril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

Širitev schengena z Bolgarijo in Romunijo ter Hrvaško, ko bo izpolnila vsa merila
Zato je treba po njegovih besedah storiti vse za ohranitev krhkega ravnovesja med prostim gibanjem in mobilnostjo na eni strani ter varnostjo na drugi, kar pa je mogoče doseči le z usklajenim okvirom, v katerega bi morali biti vključeni tudi Bolgarija in Romunija. Komisija zato poziva države članice EU-ja, da se Bolgarija in Romunija popolnoma vključita v schengensko območje, Hrvaška po postane polnopravna članica, ko bo izpolnila vsa merila.

Če schengen umre, bo to začetek konca Evrope
Komisija obenem predlaga uvedbo strožjih postopkovnih zaščitnih ukrepov, ki naj bi zagotovili, da se bo nadzor uporabljal izjemoma kot skrajni ukrep, torej le, če je to potrebno in sorazmerno ter ob omejenem učinku na prosto gibanje. "Če schengen umre, se bojim, da bo to začetek konca Evrope," je Avramopulos ponazoril tveganje. Tako se je odzval na kritike, da predlagane spremembe dejansko pomenijo možnost podaljševanja notranjega nadzora v nedogled in s tem konec schengena.

EK poziva k solidarnosti pri premeščanju beguncev in ponuja finančno pomoč
EK je poleg reforme schengena predlagal nov migracijski sveženj, ki vključuje poziv k nadaljnji solidarnosti pri premeščanju beguncev v Uniji, za kar obljublja tudi finančno pomoč. EK članice poziva, naj še naprej sodelujejo pri premeščanju beguncev iz Italije in Grčije, ter tistim, ki bodo še naprej solidarne, obljublja tudi finančno pomoč. Članice so do zdaj v okviru dveletne sheme, ki se je iztekla ta mesec, premestile več kot 29.000 ljudi, upravičencev pa je še okoli 10.000. Pričakovano število premeščenih oseb je sicer daleč od prvotnega cilja 160.000 premestitev, ki je bil nato znižan na okoli 98.000. Ker začasne rešitve niso dovolj, komisija članice poziva, naj se čim prej dogovorijo o reformi skupnega azilnega sistema, ki predvideva stalni mehanizem za razdeljevanje beguncev v kriznih okoliščinah. Osrednji ukrep za spodbujanje zakonitih migracij je nova shema za preselitev še najmanj 50.000 beguncev iz tretjih držav v prihodnjih dveh letih. Tudi v tem primeru komisija obljublja finančno pomoč - 500 milijonov evrov. Za zagotovitev učinkovitejše politike vračanja nezakonitih prebežnikov pa komisija predvideva vzpostavitev močnega oddelka za vračanje v okviru evropske mejne in obalne straže.

O vseh predlogih EK-ja se morajo izreči še države članice in Evropski parlament.

Pomisleki Slovenije
Slovenija ima nekatere pomisleke, saj meni, da so objektivni kriteriji za vzpostavitev nadzora zelo splošni in niso merljivi. Prav tako to velja za podrobno poročilo o posvetovanju, ki ga mora država članica pripraviti pred morebitnim podaljšanjem nadzora.

Vloga držav članic, zlasti tistih, ki so z ukrepom nadzora na meji prizadete, je v postopkih odločanja premajhna, še posebej, ker je odločitev o njihovi vključitvi prepuščena državi članici, ki uvaja nadzor in Evropski komisiji, ki lahko skliče posvetovalni sestanek. Sankcij za opustitev takšnega posvetovanja ni, čeprav ima nesorazmerno in neselektivno izvajanje nadzora znatne posledice za ostale države članice, opozarjajo na MNZ.

Slovenija pa se strinja s predlogom, da mora o podaljšanju nadzora po izteku enega leta, opredeljenim v 25. členu, odločiti Svet s priporočilom. Vendar bi bilo treba v predlogu predvideti, da mora biti pred končnim odločanjem o predlogu za podaljšanje državam članicam dana možnost za preučitev razlogov in izmenjavo stališč.

Slovenija tudi opozarja na problem implementacije zakonodajnih določb v praksi. Kljub že obstoječim varovalkam in navkljub opozorilom o nesorazmernem in neselektivnem izvajanju nadzora, namreč nikoli ni bila opravljena razprava o tem v okviru posvetovanja, ki ga lahko skliče Evropska komisija, niti ni bilo v evalvaciji ugotovljeno neustrezno izvajanje ukrepa nadzora na notranjih mejah. Slovenija ocenjuje, da tudi trenutni predlog ne vsebuje zagotovil, ki bi odpravila njene dvome v prihodnja ravnanja, so še dodali v odzivu na MNZ.