Evropska komisija je izdala prvo poročilo o korupciji v članicah Evropske unije, v katerem je zapisala, da korupcija evropskemu gospodarstvu letno povzroči za približno 120 milijard evrov škode, zmanjšuje zaupanje v demokracijo in izčrpava gospodarstva. V Bruslju opozarjajo, da so kljub dozdajšnjim ukrepom učinki boja proti korupciji še vedno precej nezadovoljivi.

V poročilu je Evropska komisija zapisala, da se vrsta in stopnja korupcije ter učinkovitost ukrepov za boj proti njej po državah članicah razlikujejo, da pa je treba v vseh državah članicah boju proti korupciji nameniti več pozornosti. "Korupcija uničuje zaupanje državljanov v demokratične ustanove in pravno državo, škodi evropskemu gospodarstvu in državam odžira prepotrebne davčne prihodke,“ je povedala evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström.

Poročilo izpostavlja nezadostnost nadzornih mehanizmov za preverjanje postopkov v javnih organih številnih držav članic, zlasti na lokalni ravni, pogosta pa so tudi nasprotja interesov. Na področju pregona in kaznovanja nekatere države dosegajo odlične rezultate, v drugih pa so uspešni primeri redki ali pa so preiskave dolgotrajne.

Pereče vprašanje je politična odgovornost
Zapisali so še, da je politična odgovornost v državah članicah še vedno pereče vprašanje in se na primer kaže v pomanjkljivosti pravil o financiranju političnih strank. Tveganja so v vseh državah članicah na splošno višja na regionalni in lokalni ravni, korupciji so bolj izpostavljeni prostorski razvoj, gradbeništvo in zdravstvo, pomanjkljivosti pa so opazne tudi pri nadzoru nad podjetji v državni lasti.

Posebno poglavje so v poročilu namenili tudi javnim naročilom, prek katerih se letno porabi približno petina BDP-ja Evropske unije za nakup blaga in storitev. Zaradi izpostavljenosti korupciji poročilo poziva k uvedbi strožjih standardov integritete na tem področju.

Slovenija izgubila voljo za boj proti korupciji
Za Slovenijo je Evropska komisija zapisala, da je med državami Srednje in Vzhodne Evrope med najdejavnejšimi v boju proti korupciji, saj ima dobro razvit pravni in institucionalni protikorupcijski okvir, a se zdi, da je v zadnjih letih, sredi domnev in dvomov o integriteti funkcionarjev na visokih položajih, upadla politična volja za boj proti korupciji-

Komisija zato Sloveniji predlaga uvedbo odvračalnih kazni za izvoljene in imenovane funkcionarje, če ti kršijo zahteve o prijavi premoženjskega stanja in nasprotja interesov, ter sprejetje dodatnih ukrepov za okrepitev standardov odgovornosti izvoljenih funkcionarjev.

Poleg tega bi morala Slovenija zaščititi operativno neodvisnost ter vire protikorupcijskih organov in posebne tožilske službe za boj proti finančnemu kriminalu, okrepiti protikorupcijske mehanizme v povezavi s podjetji v državni lasti ali pod državnim nadzorom ter v postopkih za oddajo javnih naročil in privatizacijskih postopkih ter storiti več za učinkovit nadzor financiranja strank.

Društvo Integriteta opozarja na pomanjkanje transparentnosti sanacije bančnega sistema
Društvo Integriteta - Transparency International Slovenia je pozdravilo objavo prvega poročila o boju proti korupciji v državah članicah Evropske unije. Ob tem so opozorili na že "tradicionalno pomanjkanje (politične) volje in iskrenega namena preprečevanja korupcije v Sloveniji, kjer opustošenje javnih financ in slabšanje življenjskega standarda, ki jih za sabo puščajo številna korupcijska in neetična dejanja, nista privedla do splošnega preobrata v miselnosti, da je korupcija širši pojav od kaznivih dejanj, ki izjemno negativno vpliva na življenje državljanov".

Društvo je opozorilo tudi na pomanjkanje transparentnosti poteka sanacije bančnega sistema in poslovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), saj so pojasnili, da zaznavajo različne informacije o primernosti izvajanja ključnih nalog, zaradi katerih je bil DUTB ustanovljen. "Zaradi milijardnih zneskov ter visokih korupcijskih tveganj, ki izhajajo iz upravljanja s temi zneski in terjatvami, mora biti delovanje DUTB in potek sanacije ter kasneje privatizacije močno pod drobnogledom javnosti in nadzornih institucij. Le takšen nadzor bo omogočil, da ne bo prišlo do ponovne zlorabe javnega premoženja," so zapisali v društvu.

V društvu so spomnili tudi, da so pred kratkim začele veljati spremembe na področju financiranja političnih strank in volilnih kampanj, ki so zakonodajni okvir izboljšale, vendar pomanjkljivosti ostajajo. Društvo bo aprila predstavilo rezultate analize stopnje preglednosti financiranja političnih strank in volilnih kampanj, ki so jo izvajali v zadnjih šestih mesecih leta 2013, podkrepljeno z analizo nove, že veljavne regulacije.

Priporočila glede Slovenije pričakovana
Tudi Komisija za preprečevanje korupcije je zapisala, da je prvotno tovrstno poročilo v zgodovini Evropske unije izraz spoznanja, da korupcija ni le problem držav v razvoju ali posameznih držav članic EU-ja, ampak gre za resen sistemski problem celotnega EU-ja. Po njihovem prepričanju so poročila glede Slovenije pričakovana, saj Evropska komisija izpostavlja probleme pomanjkanja integritete, uveljavljanja odgovornosti in nizke politične ter pravne kulture nosilcev javnih funkcij, počasnost delovanja pravosodnega sistema, področje javnega naročanja, nasprotje interesov in klientelizem pri poslovanju z državo ter državnimi podjetji, nesorazmerno močne politične vplive in pomanjkanje transparentnosti ter nadzora pri delovanju podjetij v državni lasti (vključno s slabo banko), pomanjkljiv pravni okvir nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in poslovodnih oseb ter nadzornikov v državnih podjetjih ter nezadostne kadrovske in finančne kapacitete nekaterih nadzornih organov, vključno s KPK-jem.

Zapisali so, da Bruselj od Slovenije pričakuje več jasno izražene politične volje za spopad s korupcijo in konkretne ukrepe na omenjenih področjih, tudi zagotovitev boljšega pravnega okvira za delovanje KPK-ja in zaščito njegove neodvisnosti. Poudarja, da je KPK v uvodnem, splošnem delu poročila ocenjen kot primer dobre prakse delovanja protikorupcijske institucije, še posebej pa je izpostavljen tudi projekt Supervizor. "Skrajni čas je, da se nosilci oblasti, vključno s pravosodnimi in nadzornimi organi, iskreno soočimo s problemom (sistemske oziroma strukturne) korupcije v Sloveniji. Te si ni izmislila KPK, mediji ali ljudje v javnomnenjskih raziskavah. Je resna in realna in prišli smo tako daleč, da nas na to jasno opozarjajo že vse relevantne mednarodne institucije – Svet Evrope, OECD in Evropska komisija. Država lahko svojo zavezo pokaže že s tem, da prične resno uveljavljati 15 točk, ki jih je senat KPK izpostavil ob svojem odstopu," so zapisali.