Hrvaška premierka je Rudolfu, ki je med drugim tudi svetovalec hrvaškega zunanjega ministrstva, odgovorila, da sta se slovenska in hrvaška delegacija na srečanju pred tednom dni dogovorili, da o podrobnostih pogovorov ne bosta govorili.

"Nihče ne zahteva, da naša predsednica vlade objavi vse podrobnosti pogovora v Trakošćanu, vendar pa morajo morebitne temelje za rešitev vprašanj, ki so pomembna za državo, njeni državljani poznati," je dejal Rudolf v odzivu na prvo srečanje Pahorja in Kosorjeve, na katerem naj bi se okvirno dogovorila o meji med državama in umiku slovenskih zdržkov pri hrvaških pogajanjih z Evropsko unijo.

Tajna pogajanja večkrat nesprejemljiva
Rudolf, ki je bil tudi hrvaški zunanji minister in predsednik hrvaškega dela slovensko-hrvaške komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za mejo, je dodal, da so se v novejši zgodovini na žalost posamezni nosilci najvišjih državnih funkcij v tajnosti pogajali in tudi sprejemali določene rešitve v odnosih z drugimi državami, ki so bile pomembne za državo. Pozneje, ko so bile objavljene, pa so se izkazale kot nesprejemljive in sta se jim odpovedala vlada ali sabor.

Premierja Slovenije in Hrvaške, Pahor in Kosorjeva, sta po srečanju prejšnji teden povedala, da sta državi dosegli okvirni načrt za rešitev spora o meji in umiku slovenske blokade, podrobnosti pa nista sporočila. Kosorjeva je nato izrazila pričakovanje, da se bosta s Pahorjem znova srečala septembra, ko naj bi, vsaj tako upa, dosegla tudi bolj natančen dogovor.

Ugibanja o kondominiju
Vzrok za poziv upokojenega profesorja mednarodnega prava hrvaški premierki so medijska ugibanja, da naj bi se premierja dogovorila o kondominiju kot obliki rešitve spora, je za Radio Slovenija iz Zagreba poročal dopisnik Drago Balažic. Hrvaški tednik Nacional je po srečanju premierjev pisal o dogovoru, da bo Zagreb umaknil sporno dokumentacijo, Ljubljana pa blokado pogajanj, pozneje pa so se v medijih pojavila namigovanja, da naj bi se vladi dogovarjali o kondominiju. Rudolf je omenil, da je pred kakšnimi petnajstimi leti to predlagal takratni slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, a je potem slovenska stran od tega predloga odstopila. Nad predlogom naj takrat ne bi bili navdušeni niti hrvaški strokovnjaki, še poroča Balažic.

Hkrati z zavrnitvijo Rudolfove zahteve je Kosorjeva zavrnila tudi vsa medijska ugibanja. Zatrdila je, da bo njena vlada pri iskanju rešitve mejnega spora upoštevala hrvaške nacionalne interese.