Evropska bančna unija, ki naj bi preprečila morebiten vnovičen izbruh finančne krize, je v mlinu odločanja institucij Evropske unije. Prvi steber bančne unije, in sicer enoten nadzor nad bankami, naj bi predvidoma zaživel že prihodnje leto. Preostala dva - skupen okvir za reševanje bančnih kriz in enoten sistem zavarovanja bančnih vlog - pa šele 2018.

Mali evropski varčevalci z manj kot 100 tisočaki na računu ne bodo reševali prezadolženih bank, drugače pa je pri velikih varčevalcih z več kot 100 tisoč evri na bančnih računih. Ti bi, kot navajajo neuradni viri blizu Evropske komisije, utegnili postati člen za reševanje nasedlih bančnih sistemov.
O tem predlogu Evropske komisije pogovori sicer še potekajo, končne odločitve pa ne bodo sprejete pred junijem letos. Kakor koli, to je le eden izmed predlogov za sanacijo bančnih sistemov. Krovni predlog je vezan na ustanovitev enotne bančne unije.
S čim bo EU posegel v težavne banke?
Glede nadzora znotraj unije so stvari bolj ali manj že dorečene, še povsem nejasni pa so ukrepi pri intervencijah evropske bančne unije v problematičnih bankah.
Evropska komisija sicer za reševanje nasedlih bank predlaga štiri orodja: prodajo dela ali cele propadajoče banke, ustanovitev premostitvene banke, ločitev sredstev ali vzpostavitev slabe banke ter mehanizem bail in, s katerim se delničarje in upnike prisilili k sodelovanju pri reševanju bank.