Slovenija se bo po besedah ministra Bojana Kumra zavzela za to, da bi cene omejili tudi za dolgoročne produkte. Voditelji držav članic EU-ja, med njimi premier Robert Golob, so se na vrhu v četrtek in petek med drugim zavzeli za vzpostavitev cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom, s katerim bi takoj omejili pretirane cene.

Ministri za energetiko pa so na podlagi teh izhodišč razpravljali o predlogu Evropske komisije za spopadanje z energetsko draginjo, ki predvideva tudi omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF.

Kumer je na zasedanju poudaril, da pri sprejemanju predloga uredbe ne sme biti mehčanja izhodišč voditeljev. Pri tem je izpostavil omejevanje na kratkoročne produkte trgovanja s plinom, čemur Slovenija nasprotuje.

"Ključno je, da zajamemo celotno zimo, torej celoten sezonski čas," je povedal. Slovenija pa si prizadeva, da bi zajeli tudi celotno leto 2023, saj bi tako imeli stabilne letne cene, je pojasnil. Dodal je, da bi z vključitvijo dolgoročnih produktov obenem špekulantom preprečili, da bi se s kratkoročnih preusmerili na dolgoročne.

Poleg tega se po Kumrovem mnenju Slovenija zavzema še za to, da cene ne bi določali samo konec meseca za naslednji mesec, ampak da bi zajeli večje časovno obdobje preteklih končnih cen. Cenovni koridorji bi morali biti obenem različni za različne produkte.

Zadnji čas za dogovor o tem svežnju ukrepov je po ministrovih besedah 24. november, ko bo naslednje srečanje ministrov za energetiko. "Ne bi želel žrtvovati kakovosti za to, da bi dogovor dosegli kakšen teden prej," je sklenil.

Non-paper o omejevanju cen plina

Minister medtem ni želel komentirati t. i. non-paperja Evropske komisije o prenosu pirenejskega modela omejevanja cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike, na evropsko raven.

Kumer, ki mu non-paperja še ni uspelo prebrati, je glede modela poudaril, da bi ga lahko na raven celotnega EU-ja prenesli samo, če bi izvajali še druge mehanizme, kot je skupno naročanje plina. Poleg tega bi bilo treba članice spodbuditi, da bi sklenile solidarnostne sporazume o oskrbi s plinom. Predlog komisije sicer vključuje ukrepe za skupno naročanje plina in solidarnost, ki bi bila v primeru izrednih razmer samodejna.

Infrastrukturni minister se je odzval tudi na padec cen plina v zadnjih dneh. To je po njegovih besedah posledica več dejavnikov, in sicer manjše porabe zaradi vremena in pa tudi zmanjševanja porabe zemeljskega plina v zadnjih mesecih. Poleg tega so močan signal z dogovorom o omejevanju cen plina konec preteklega tedna poslali voditelji EU-ja.

Češki minister Sikela pričakuje napredek

Kot je pred zasedanjem v Luxembourgu povedal češki minister za industrijo Jozef Sikela, čigar država predseduje Svetu EU-ja, so voditelji dali splošne usmeritve, ministri za energetiko pa bodo danes opravili tehnično razpravo. "Pričakujem napredek, ki bi bil lahko potrjen do konca novembra. Strinjamo se, da želimo ohraniti enotnost," je povedal.

Evropska komisija je medtem državam članicam predstavila tudi t. i. non-paper o omejevanju cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike, v skladu s pirenejskim modelom. Ta model, ki ga trenutno uporabljata Španija in Portugalska, omogoča državno financiranje plina, ki ga uporabljajo energetska podjetja.

Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson ob prihodu na zasedanje ni želela govoriti o podrobnostih. Jih bo pa javno predstavila, če bo predlog med ministri prejel široko podporo, je napovedala.

Češki minister v non-paperju komisije pogreša veliko stvari. Komisija mora po njegovih besedah dodati manjkajoče dele, predvsem študijo vpliva, in pa sam ukrep omejevanja cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike.

Minister Kumer je ob prihodu poudaril, da sta za Slovenijo pomembna predvsem dva ukrepa, in sicer določitev začasnega cenovnega koridorja za plin in mehanizem za preprečevanje volatilnosti cen.