Kurz, ki je pred dnevi vnovič postal avstrijski kancler, je po srečanju s prvo med evropskimi komisarji kot ključna vprašanja omenil krepitev gospodarske konkurenčnosti EU-ja in odločno politiko pri vprašanjih, povezanih s priseljevanjem in bojem proti podnebnim spremembam. Kurz, čigar ljudska stranka (ÖVP) bo po novem vladala z Zelenimi, se v odgovorih novinarjem ni želel vračati v obdobje prejšnje koalicije s svobodnjaško stranko (FPÖ), katere politika je v Bruslju in nekaterih drugih evropskih prestolnicah pogosto naletela na kritike in neodobravanje.

Avstrija – "država v srcu EU-ja"

Po njegovem mnenju je pomembneje, da je pogled v prihodnost danes "veliko bolj optimističen" od njegovega prvega obiska Bruslja v kanclerski vlogi konec leta 2017, ko so EU, tako Kurz, pretresali vprašanja brexita, posledice napačne migracijske politike, napetosti z Rusijo in predvsem nesoglasja med zahodnimi in vzhodnimi članicami Unije.

Ta prepad med Zahodom in Vzhodom povezave po Kurzevih besedah še vztraja, zato se bo po dogovoru z Von der Leynovo prihodnji četrtek udeležil vrha Višegrajske skupine, ki jo sestavljajo do politik EU-ja pogosto zelo kritične Poljska, Češka, Madžarska in Slovaška. Avstrija mora kot "država v srcu EU-ja" odigrati posredniško vlogo oziroma "vlogo mostu" med zahodnim in vzhodnim delom, je udeležbo na prihajajočem srečanju v Pragi utemeljil Kurz in dodal, da je 30 let po padcu železne zavese treba zmanjšati novonastale razlike med obema deloma stare celine.

Tudi Von der Leynova je omenila "verodostojnost" Avstrije pri vprašanjih, kot sta politika priseljevanja in boj proti podnebnim spremembam, ki sta med tistimi, ki najbolj razdvajajo zahodne in vzhodne članice. Zato je tudi po njenem prepričanju dobro, da je Avstrija v tesni komunikaciji z višegrajskimi državami. Pohvalila je tudi pretekli teden predstavljeni program nove modro-zelene vladne koalicije. Po njenem mnenju bi ta lahko bil zgled v Evropi, ko gre za spolno uravnoteženost, pomen okoljskih in podnebnih politik ter tudi pristop do migracij.

Kurz podprl evropsko pot Severne Makedonije

Glede teh je povedala, da želi komisija do konca prvega četrtletja predlagati izvedljiv zakonodajni koncept, ki bi bil lahko sprejemljiv za vse članice. Von der Leynova računa na podporo Dunaja pri reformi azilne zakonodaje oz. t. i. dublinske uredbe, kjer je kamen spotike predvsem mehanizem porazdelitve prosilcev za azil.

"Pri tem potrebujemo vašo podporo," je dejala Kurzu in poudarila "visoko raven verodostojnosti" Avstrije na tem področju. Avstrijski kancler je odgovoril, da se Avstrija zavzema predvsem za učinkovito zaščito zunanjih meja EU-ja, ki jo vidi kot ključno za normalno delovanje schengenskega prostora, in odločen boj proti nezakonitemu priseljevanju.
Kurz in Von der Leynova sta se strinjala tudi glede potrebe po evropski perspektivi za države Zahodnega Balkana, Kurz pa je ob tem kot nesprejemljivo izpostavil, da bi Severna Makedonija po vsem, kar je storila, zaradi zadržkov Francije ostala brez perspektive o članstvu v povezavi.

Avstrijski kancler se je nato srečal še z glavnim pogajalcem EU-ja za brexit Michelom Barnierjem, tema pa so bile priprave na izstop Združenega kraljestva iz Unije konec januarja in težavna pogajanja o prihodnjih odnosih med stranema.