Če bi se to zgodilo v več državah članicah Evropske unije, bi lahko uporabile tudi pomoč iz evropske strateške rezerve, je Lenarčič dejal v intervjuju za nemško medijsko skupino RND.

Kot je še povedal Lenarčič, se na komisiji pripravljajo na dva mogoča scenarija. Če se težava, kot je izpad elektrike, dogaja samo v eni ali nekaj državah članicah, jim lahko električne generatorje dostavijo druge članice, kot je to ob naravnih nesrečah, je pojasnil. "Če bi bilo število prizadetih držav večje in bi morale omejiti medsebojno pomoč, pa bomo lahko ponudili tudi opremo iz strateške rezerve," je povedal v intervjuju.

Na vprašanje, ali računa na to, da bo zaradi energetske krize pomoč potrebna tudi znotraj EU-ja, je odgovoril, da je to povsem mogoče.

Pomoč iz evropskega mehanizma je lahko po komisarjevih besedah dostavljena hitro. Tako je na primer Slovenija pred leti ob žledu električne generatorje prejela še isti dan.

Ukrep za ukrepom

EU je sicer sprejel že več skupnih ukrepov za reševanje energetske draginje. Ministri za energetiko so se že pred poletjem dogovorili o usklajenem prostovoljnem zmanjšanju porabe plina. Pretekli teden so se dogovorili še o obveznem zmanjšanju porabe električne energije v času, ko je ta največja, in omejitvi prihodkov za podjetja, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina. Sredstva, pridobljena s tem, bodo namenjena pomoči gospodinjstvom in podjetjem za spoprijemanje z visokimi cenami energije.

Komisijo so ministri obenem pozvali k pripravi nadaljnjih ukrepov, o čemer bodo na neuradnem vrhu v Pragi v petek razpravljali tudi voditelji držav članic EU-ja.