Slovaška, ki je pogodbo že ratificirala, je bila po drugi svetovni vojni namreč del Češkoslovaške, nato pa je država leta 1993 razpadla na Češko in Slovaško. Ker je zahtevo po izvzetju iz listine temeljnih pravic v Lizbonski pogodbi po vzoru Velike Britanije in Poljske postavil češki predsednik Vaclav Klaus, zdaj o isti zahtevi razmišlja tudi Fico.

Čeprav je tudi češki parlament pogodbo že ratificiral, je predsednik Klaus ne želi podpisati. Evroskeptični predsednik namreč meni, da bi lahko Češka le z izvzetjem iz listine preprečila vsakršno vračanje premoženja sudetskim Nemcem, ki so jim ga zasegli po drugi svetovni vojni s t. i. Beneševimi dekreti.

"Beneševi dekreti so za nas neodpravljivi in nespremenljivi. So temeljni del slovaškega pravnega reda. So rezultat dejanja pravičnosti po koncu druge svetovne vojne. Sploh si ne moremo predstavljati, da bi jih nekdo odpravil ali postavil pod vprašaj in da bi nato nekdo nekomu poskusil vzeti lastnino ali zadržati kakršno koli kompenzacijo," je pojasnil slovaški premier.

Še več. Na Češkem se je z uveljavitvijo pogodbe zataknilo tudi zato, ker je 17 senatorjev zahtevalo preučitev skladnosti Lizbonske pogodbe s češko ustavo. Češko ustavno sodišče bo o pogodbi razpravljalo 27. oktobra letos.

Klaus že popušča
Če češki predsednik Klaus ne bi podpisal pogodbe, bi se poleg Slovaške lahko zataknilo tudi v Veliki Britaniji. Radikalni poslanec David Cameron, ki se mu na pomladanskih volitvah nasmiha zmaga, je že napovedal, da bo počakal na češki podpis, če ne bo tudi sam razpisal referendum.

Ob tem EU postaja nestrpen. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je na pogovor že poklical češkega premierja Jana Fisherja, kjer mu je vljudno namignil, da naj "čim prej reši ta položaj". In mu očitno ga je oziroma bo uspelo rešiti.

Pred dnevi je predsednik Klaus za dnevnik Lidove novy nakazal, da bo dokument podpisal, če bo ustavno sodišče razsodilo, da pogodba ni sporna: "Vlak, ki nosi pogodbo, se premika tako hitro in je že tako daleč, da ga ni mogoče ustaviti ali vrniti, ne glede na to, kako bi si nekateri izmed nas tega želeli," je dejal. Evroskeptični predsednik je v intervjuju poudaril, da z "morebitno uveljavitvijo (pogodbe) ne bo konec zgodovine".

Za uveljavitev Lizbonske pogodbe jo mora ratificirati vseh 27 držav članic EU-ja. Za zdaj je ni podpisal le češki predsednik Klaus.