Finski in estonski parlament sta z veliko večino ratificirala Lizbonsko pogodbo, zdaj pa morata ratifikacijo potrditi še oba predsednika.

V je za pogodbo glasovalo 91 (od 101) poslancev, eden je bil proti, devet poslancev pa se glasovanja ni udeležilo. Estonski predsednik Toomas Hendrik ima po zakonodaji zdaj dva tedna časa, da potrdi ratifikacijo pogodbe. Estonski parlament je izrazil upanje, da bo njihova ratifikacija predstavljala vzor za irske volivce.

Na Finskem je pogodbo podprlo 200 poslancev, 27 jih je bilo proti, 21 poslancev pa se glasovanja ni udeležilo. Finska predsednica Tarja Halonen mora ratifikacijo potrditi v treh mesecih. Tudi Finci upajo, da bodo dober zgled Ircem.

Irski glas bo odločal
Usoda Lizbonske pogodbe pa je v rokah Ircev, ki bodo v četrtek na referendumu glasovali o pogodbi. Irska je edina članica evropske sedemindvajseterice, ki o ratifikaciji Lizbonske pogodbe odloča na referendumu, saj je tako zapisano v irski ustavi. Izid referenduma je zelo težko napovedati, saj razpoloženje med Irci niha, negativen izid pa bi sprožil politično krizo na Irskem in ohromil celotno Evropsko unijo.

Države pogodbo ratificirale v parlamentih
Lizbonska pogodba naj bi v veljavo stopila prihodnje leto, zato pa jo morajo ratificirati vse države članice. Vse države, razen Irske, so se po neuspelih referendumih o evropski ustavi v Franciji in na Nizozemskem odločile, da bodo pogodbo ratificirale kar v parlamentih. Tako je pogodba zeleno luč že dobila na Madžarskem, v Sloveniji, na Malti, v Romuniji, Franciji, Bolgariji, na Poljskem, Slovaškem, Portugalskem, Danskem, v Avstriji, Latviji, Litvi, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem.

B. T.