Hrvaški časnik piše, da je bila samo ena odločitev hrvaške vlade na seji 19. aprila dovolj "za pravo burjo v Ljubljani", saj naj bi po informacijah Novega Lista slovenski premier Janez Janša svojega hrvaškega kolega Zorana Milanovića na njunem prvem srečanju pred dobrim tednom v Varšavi povprašal po odločitvi Zagreba, da podpre nadaljevanje postopkov proti Ljubljanski banki na sodiščih. Milanović naj bi "hitro preskočil na drugo temo".

Vlada premierja Milanovića je po omenjeni seji v dveh stavkih sporočila, da so "potrdili stališča glede postopka na sodišču v pravni zadevi" vlagateljev tožb proti LB-ju in NLB-ju "zaradi izplačila". Vlagatelja tožb sta Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb, ki sta v večinski lasti italijanskih bank. Neuradno naj bi šlo za postopek terjatve denarja, ki sta ga na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem leta 1991, omenjeni banki izplačali hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB-ju. Gre za okoli 270 milijonov evrov, piše Novi List.

"Sanirati posledice odločitve Kosorjeve"
Novi list piše, da radovednih in vztrajnih slovenskih predstavnikov ne bo več mogel ignorirati niti hrvaški finančni minister Slavko Linić, ki naj bi v preteklih dneh nekemu slovenskemu predstavniku zavrnil podrobnejša pojasnila o spornem sklepu, češ da gre za tajen dokument. Linić ima po navedbah časnika nehvaležno nalogo, da "poskuša sanirati posledice izjemno vprašljive odločitve prejšnje hrvaške vlade Jadranke Kosor, ki je zaradi sklenitve pogajanj z EU-jem sprejela pomembne koncesije v zvezi s problemom neizplačila prihrankov nekdanjim hrvaškim varčevalcem LB-ja".

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je potrdila, da se je vprašanje Ljubljanske banke znova znašlo na dnevnem redu pogovorov med Hrvaško in Slovenijo. Napovedala je, da se bodo o tem kmalu pogovarjali s slovenskimi partnerji. Pojasnila je, da gre za temo, v kateri se ni nič spremenilo, da so jo le znova odprli. "Ta tema ni bila na dnevnem redu do pred mesecem ali dvema, zdaj pa se je pojavila in se bomo morali o njej tudi pogovarjati," je povedala.

Pusićeva: Vprašanje LB-ja se ne ureja v okviru nasledstva Jugoslavije
Sporni sklep Milanovićeve vlade Slovenija vidi kot kršenje obveznosti, ki jih je sprejela nekdanja hrvaška vlada, zato je o vsem obvestila tudi EU. Pri tem že ima podporo nekaterih članic povezave, dodaja Novi list. "Slovenija se ob tem trdno drži zelene luči, ki jo je oktobra 2010 vladi Boruta Pahorja prižgala Kosorjeva za nadaljevanje reševanja problema varčevalcev LB-ja v okviru pogajanj o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, in sicer po tem, ko je Hrvaška skoraj celotno prejšnje desetletje trdila, da problem nima nobene povezave s sukcesijo, saj da gre za spor med banko in strankami," poudarja časnik.

Pusićeva je sicer zavrnila trditve, da je prejšnja hrvaška vlada sprejela odločitev, da se vprašanje dolga LB-ja do njegovih nekdanjih hrvaških varčevalcev ureja v okviru nasledstva nekdanje Jugoslavije. Poudarila je, da je šlo le za zamisel, da bi vprašanje uredili ob posredovanju Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS). "Zahteva je bila vložena, baselska banka pa je odgovorila, da to ni več v njeni pristojnosti", je dejala.

Tokrat so posledice lahko resnejše
Voditeljica hrvaške diplomacije je potrdila, da bodo "relativno kmalu" pripravili srečanje obeh premierjev, Janše in Milanovića, kar bo tudi priložnost za pogovor o Ljubljanski banki. Možnost za srečanje bo 15. maja na Teznem v Mariboru, kjer se bo Milanović udeležil spominske slovesnosti za tamkajšnje žrtve povojnih pobojev.

Če Milanovićeva vlada ne bo brezpogojno izpolnila tistega, kar je Kosorjeva obljubila Pahorju, Hrvaški grozi ponovitev primera nesrečne ekološko-ribolovne cone (ERC), le da bodo tokrat posledice občutno resnejše, pa sklene Novi List.