Pahor se v ponedeljek še zadnjič odpravlja v Bruselj na neformalno zasedanje voditeljev držav in vlad EU-ja, na katerem naj bi predvidoma dorekli medvladno pogodbo o fiskalnem paktu. Meni, da se bo, velika večina članic EU-ja pridružila medvladni pogodbi o fiskalnem paktu.

Gre za odločitev, da bo imel EU oziroma predvsem območje evra po novem tudi ekonomsko vlado in s tem učinkovitejše ekonomsko upravljanje, je po seji odbora za evropske zadeve dejal premier.

Pahor: Poseg v suverenost smo imeli pred očmi že ob vstopu
Če pa se bo postavilo vprašanje enotne fiskalne politike in države ne bodo več polno suverene pri svojih javnofinančnih odločitvah ter bodo podvržene ostrejšemu nadzoru EU-ja, potem se bo v ponedeljek temu pridružil, v nadaljevanju pa upa, da bo to storila tudi nova vlada.

Drugače si namreč ne zna predstavljati, da bo evro obdržal položaj trdne in verodostojne valute. Pahor se zaveda, da bo to delno poseglo v slovensko suverenost, a pri tem poudarja, da gre za tisto vrsto posega, ki so ga imeli državljani pred očmi že ob vstopanju v EU.
Evropske zadeve – domače zadeve
Pri tem je jasno opozoril, da so evropske zadeve skupne zadeve evropskih držav. "Evropa ni zunanja politika. Evropa je domača politika," je bil jasen. Za prihodnost stare celine pa je po njegovih navedbah ključno, da ostane Unija taka, kot je, in da se ne vnamejo znova trenja in konflikti. Zato je treba EU institucionalno prenoviti, za to nalogo pa je pomembno, da ostane nemško-francoski dvojec močan in enoten, je še dejal Pahor.
Primanjkljaj bo lahko znašal le pol odstotka
Po besedah ministra za razvoj Mitje Gasparija, trenutno je v Bruslju, je temelj pogodbe pravilo, ki določa, da morajo proračuni članic evrskega območja na letni ravni izkazovati strukturni primanjkljaj ne večji od 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Slovenija v pogajanjih o pogodbi sicer skupaj z Nemčijo in Nizozemsko vztraja pri tem, da bi morala biti obravnava presežnega primanjkljaja in javnega dolga enakovredna in uravnotežena, je pojasnil.

Vendar bo na koncu verjetno obveljalo, da v fiskalni pogodbi dolg ne bo obravnavan enako strogo kot primanjkljaj, za kar naj bi si prizadevale predvsem članice z velikim dolgom, npr. Španija in Italija, pa tudi Francija.

Za Slovenijo je po Gasparijevih besedah pomembno tudi to, da bi bil v fiskalni pogodbi neposreden sklic na pakt evro plus, ki predvideva zbliževanje fiskalnih in ekonomskih politik, ne pa, da bi bil ta pakt v novi pogodbi le opisno povzet.

Visoke kazni za kršilke
Odprto je tudi še vprašanje, kakšna bo vloga Sodišča EU-ja pri uveljavljanju pogodbe. Za zdaj iz osnutka pogodbe izhaja, da lahko državo, ki zlatega pravila ne bi ustrezno prenesla v svojo zakonodajo, postavijo pred sodišče druge pogodbenice na lastno pobudo ali na podlagi mnenja Evropske komisije.

Če država ne bi upoštevala mnenja sodišča, ji v skrajnem primeru grozi kazen v višini 0,1 odstotka bruto BDP-ja. Ali bo sodišče preverjalo tudi izvajanje proračunskih pravil, pa je še odprto vprašanje.
Sicer pa se Slovenija strinja z avtomatično implementacijo sankcij, saj "brez ustreznega sistema sankcij ne gre verjeti, da bodo države v celoti izpolnjevale svoje zaveze", je poudaril minister.