Odbor Juri je zaključil postopek preverjanja morebitnega konflikta interesov pri kandidatih za evropske komisarje. Po prvi seji, ki je potekala pred enim tednom, je od 23 kandidatov, tudi slovenske kandidatke Marte Kos, zahteval dodatna pojasnila. S pojasnili je bila očitno večina članov odbora zadovoljnih, saj so danes vsem 26 kandidatom prižgali zeleno luč za zaslišanja pred pristojnim parlamentarnim odborom oziroma odbori.

"Odbor Juri je opravil nepristransko in poglobljeno analizo izjav komisarskih kandidatov o interesih, v okviru katere je preveril, ali obstaja morebiten konflikt interesov glede na dodeljeni resor. Če so bile informacije nepopolne, smo zahtevali dodatne podrobnosti, da bi lahko ocenili vse relevantne elemente in sprejeli odločitev," je ob koncu postopka povedal predsednik odbora Ilhan Kjučjuk iz vrst liberalcev (Renew).

Članom odbora se je zahvalil za aktivno sodelovanje in temeljit pregled podatkov, s čimer so po njegovih besedah zaščitili interese odbora, parlamenta, pa tudi evropskih državljanov.

Iz politične skupine Zelenih so medtem sporočili, da ne morejo potrditi integritete postopka. "Odprta so bila še številna vprašanja, vendar pa skupini Evropske ljudske stranke (EPP) ter socialistov in demokratov (S & D) tega nista upoštevali, da bi zaščitili svoje komisarske kandidate," je sporočil član odbora iz skupine Zelenih Sergey Lagodinsky. Zato so člani odbora iz njegove skupine današnjo sejo še pred koncem protestno zapustili, je zapisal na družbenem omrežju X.

Da so se velike skupine vse dogovorile vnaprej, da bi zaščitile svoje kandidate, so opozorili tudi v politični skupini Levice. "Škandalozen proces," je na omrežju X zapisala ena od vodij skupine Manon Aubry.

Pozitivna ocena odbora Juri je sicer ključni pogoj za začetek zaslišanj, ki so predvidena med 4. in 12. novembrom. Natančen razpored zaslišanj posameznih kandidatov naj bi še danes določila konferenca predsednikov Evropskega parlamenta, v kateri so predsednica Roberta Metsola in vodje političnih skupin. Sejo je konferenca predsednikov začela ob 10. uri.

Pred petimi leti je sicer odbor Juri zavrnil dva komisarska kandidata, še ena kandidatka pa je padla pozneje na zaslišanju pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta.

Parlamentarno zaslišanje Marte Kos 7. novembra

Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta je na seji v Strasbourgu določila razpored komisarskih zaslišanj pred pristojnimi odbori, ki bodo potekala od ponedeljka, 4. novembra, do torka, 12. novembra.

V skladu z razporedom bo Afet kandidatko za evropsko komisarko za širitev EU Marto Kos zaslišal v četrtek, 7. novembra, dopoldne.

Poleg pristojnega odbora, v katerem so nadomestni člani tudi slovenski evroposlanci Milan Zver (EPP/SDS), Matej Tonin (EPP/NSi), Matjaž Nemec (S&D/SD), Marjan Šarec (Renew/Svoboda) in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna), bodo kot povabljeni na zaslišanju sodelovali še odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), odbor za ustavne zadeve (Afco) in pododbor Afeta, pristojen za človekove pravice (Droi).

Sočasno z zaslišanjem slovenske kandidatke bo potekalo še zaslišanje kandidata za komisarja za podnebje Wopkeja Hoekstre iz Nizozemske. Popoldne pa bosta pred poslance stopila še Poljak Piotr Serafin, ki je kandidat za komisarja za proračun, in Latvijec Valdis Dombrovskis, ki naj bi kot komisar pokrival področja gospodarstva in produktivnosti ter implementacije in poenostavitve.

Kandidate za podpredsednice oziroma podpredsednike nove Evropske komisije Tereso Ribera, Roxano Minzatu, Stephana Sejourneja, Kajo Kallas, Henno Virkkunen in Raffaeleja Fitta bodo medtem zaslišali povsem na koncu 12. novembra.

Za uspešno opravljeno zaslišanje bodo morali kandidata oziroma kandidatko podpreti koordinatorji političnih skupin, ki imajo v pristojnem odboru oziroma odborih skupaj najmanj dve tretjini članov. Če kandidat ne bo zbral zadostne podpore, mu bodo lahko poslali dodatna vprašanja ali pa ga pozvali na dodatno zaslišanje. Če tudi nato ne bo zbral dvotretjinske podpore, bodo o njem glasovali vsi člani pristojnega odbora oziroma odborov. Za potrditev bo v tem primeru potreboval navadno večino.

Odločanje o razporedu komisarskih zaslišanj povzročilo spor med sredinskimi silami v parlamentu

V političnih skupinah socialistov in Zelenih so skupino Evropske ljudske stranke (EPP) obtožili sodelovanja s skrajno desnico pri potrjevanju razporeda komisarskih zaslišanj in s tem kršenja t. i. sanitarnega kordona v Evropskem parlamentu. Skupina EPP je v odzivu poudarila, da je bil vrstni red podoben že v letih 2014 in 2019.

"Skupina EPP je prekršila sanitarni kordon, saj se je povezala s skrajno desnimi skupinami, da bi pri komisarskih zaslišanjih uveljavila svojo agendo," so po zasedanju konference predsednikov Evropskega parlamenta, ki je odločala o razporedu komisarskih zaslišanj pred pristojnimi odbori, na družbenem omrežju X zapisali v politični skupini socialistov (S & D).

Predsednica druge največje politične skupine v parlamentu Iratxe Garcia Perez je pojasnila, da se skupine EPP, S & D, liberalci (Renew) in Zeleni, ki so na julijskem glasovanju podprli vnovično imenovanje Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije, niso mogle dogovoriti o vrstnem redu zaslišanj.

"Ne razumemo, zakaj se gre EPP igro z dvema večinama, enkrat z nami, drugič pa s skrajno desnico. So pa danes pokazali, da imajo enotno stališče s skrajno desnico in da ne sprejemajo predlogov druge večine. To bo imelo posledice za celoten proces zaslišanj," je povedala vodja S & D-ja.

Kršenja sanitarnega kordona je EPP obtožila tudi ena od vodij Zelenih, ki so po velikosti šesta politična skupina v Evropskem parlamentu, Terry Reintke.

"EPP je danes oslabil prodemokratične, proevropske sile v Evropskem parlamentu," je zapisala na omrežju X in zagotovila, da njena skupina ne bo opustila boja za proevropsko večino v parlamentu.

Pri skupini Renew so medtem zapisali zgolj, da večina, ki je danes potrdila razpored zaslišanj pred parlamentarnimi odbori, nima njihove podpore. "Vse demokratične in proevropske sile pozivamo k ponovni združitvi okoli konstruktivne agende. Renew stremi k temu," so zapisali v peti največji skupini.

V EPP-ju, ki ima največ evropskih poslancev, so v odzivu sporočili, da so podprli enega od predlogov, ki jih je pripravil vodja konference predsednikov odborov iz vrst S & D-ja Bernd Lange, in da je bil razpored zaslišanj podoben že v letih 2014 in 2019.

V skladu s tem predlogom, ki so ga danes predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in vodje osmih političnih skupin potrdili z manjšimi spremembami, bodo šest kandidatov za podpredsedniške položaje zaslišali povsem na koncu. Drugi predlog je predvideval, da bi z njimi zaslišanja začeli.

V skupini EPP so poudarili še, da je posledica današnje odločitve konference predsednikov, da sta dve največji skupini odgovorni za ohranjanje uravnoteženosti procesa. Poleg tega pa sledi cilju, da bi nova Evropska komisija delo začela 1. decembra.

Desnosredinski EPP, S & D, Renew in Zeleni so ob potrditvi von der Leyen sklenili t. i. sanitarni kordon, pri katerem gre za zavračanje sodelovanja s skrajno desnico. V tem sklicu so tri desničarske politične skupine.

EPP je bil od drugih sredinskih političnih skupin v parlamentu že večkrat deležna očitkov, da krši sanitarni kordon, med drugim pri glasovanju o resoluciji o politični krizi v Venezueli.