Samo Evropska komisija v Bruslju zaseda 61 zgradb, kar pomeni 800 tisoč kvadratnih metrov. Letos je za najemnine in druge stroške vzdrževanja teh prostorov namenila 207,5 milijona evrov. Foto: European Parliament
Samo Evropska komisija v Bruslju zaseda 61 zgradb, kar pomeni 800 tisoč kvadratnih metrov. Letos je za najemnine in druge stroške vzdrževanja teh prostorov namenila 207,5 milijona evrov. Foto: European Parliament

Prav zato so cene nepremičnin, predvsem v Bruslju, zelo visoke. Najemnina za kvadratni meter tako v evropski četrti evropske prestolnice znaša kar 295 evrov, v drugih delih mesta pa za okoli 100 evrov manj. Evropska komisija je zato v dogovoru z regionalnimi oblastmi sprejela smernice svoje nepremičninske politike in potrdila decentralizacijo svojih dejavnosti, poroča Radio Slovenija.

Decentralizacija je po mnenju ministrskega predsednika bruseljske regije Charlesa Picqueja dobra rešitev tudi zato, ker naj bi se EU z njo izognil "učinku geta". Poleg obstoječe evropske četrti, ki se bo v prihodnosti še bolj razvila, naj bi tako zrasli še največ trije novi evropski predeli Bruslja, s čimer naj bi se znižale tudi najemnine.

Učinkovitejši javni razpisi kot pogajanja?
V zadnjih dveh letih naj bi se s pogajanji cene kupljenih in najetih nepremičnin sicer znižale za 32 odstotkov, vendar pa Siim Kallas, komisar, pristojen za administrativna vprašanja, priznava, da obstajajo težave pri povezovanju teh dogovorov o cenah z dolgoročnimi potrebami in transparentnostjo. Računsko sodišče je EK že opozorilo, da bi lahko z javnimi razpisi dosegla ugodnejše cene kot s pogajanji.

Pisarniški in drugi prostori evropskih institucij v Bruslju, Strasbourgu in Luksemburgu za zdaj skupaj merijo okoli dva milijona kvadratnih metrov, še navaja Radio Slovenija.