Finančni ministri EU-ja so s potrditvijo pravne podlage zapečatili dogovor o enotnem evropskem bančnem nadzoru, prvem stebru bančne unije, s katerim se želi EU izogniti novim krizam. Nadzor bo začel delovati novembra 2014.

Eno osrednjih vprašanj je bilo tudi vzpostavljanje in delovanje nacionalnih skladov za reševanje, ki naj bi bili nato pozneje nekako povezani v skupen evropski sklad. Nacionalni skladi, ki bi se napajali iz prispevkov finančnega sektorja, naj bi v desetih letih po vzpostavitvi vsebovali 0,8 odstotka kritih vlog vseh kreditnih institucij, ki delujejo v državi.

"Mi za zdaj to razpravo predvsem spremljamo, drugače pa neke vrste sklad za reševanje bank imamo v obliki slabe banke, " je na vprašanje o pripravljanju slovenskega sklada za reševanje skopo odgovoril minister Uroš Čufer. Za pogovor o podrobnostih pa je za zdaj po njegovih besedah "zelo prezgodaj".

Banke bodo morale poiskati zasebne rešitelje
Temeljno načelo reševanja bank bo, da bodo morale banke, ki se bodo slabo odrezale na sistematskem pregledu, prihodnje leto najprej poskušati poiskati zasebne rešitve, šele nato pride na vrsto državna pomoč in v skrajnem primeru evropska pomoč.

Od 1. avgusta sicer veljajo nova evropska pravila o državnih pomočeh, po katerih je pred vsako javno reševalno akcijo banke obvezen "bail in" - to je mehanizem, ki določa, da morajo k reševanju bank prispevati tudi delničarji, podrejeni in nadrejeni upniki ter nezavarovani varčevalci.

Razprave o zakonu o bančništvu ne bo
Slovenija bo ta pravila v nacionalno zakonodajo vključila šele z novelo zakona o bančništvu, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden in poslala v državni zbor.

Zakon je sicer sprožil buren odziv malih delničarjev, imetnikov podrejenih in hibridnih obveznic, ki opozarjajo, da vlada s tem "retroaktivno posega v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic", da ima lahko takšna ureditev nepopravljivo škodo za celoten finančni sektor in da bodo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za zaščito svojih interesov.

Minister Čufer je na očitke odgovoril, da je bilo vprašanje podrejenega dolga urejeno s pravili Evropske komisije, ki veljajo od 1. avgusta. "Tako da je ta debata popolnoma zaključena," je poudaril minister ob odhodu z današnjega zasedanja v Luksemburgu.

Zakon bo po njegovih besedah ostal takšen, kot ga je vlada sprejela, in težav pri njegovem uveljavljanju ne pričakuje.

Tudi ob morebitni zahtevi po ustavni presoji zakona o bančništvu minister zapletov ne pričakuje. "Mislim, da je to zdaj standard v Evropi, in mislim, da tukaj ne bi smelo biti nobenega problema," je izpostavil. O tem, koliko bi lahko zbrali z uporabo mehanizma "bail in" pri reševanju slovenskih bank, Čufer danes ni želel govoriti.

Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki bo Slovenijo obiskal v ponedeljek, prav na dan, ko se po napovedih virov pričakujejo izidi pregleda NLB-a, je sicer povedal, da je še veliko članic, ki še nimajo ustrezne zakonodaje, in izrazil pričakovanje, da bo Slovenija to uredila hitro. Nizozemska in Nemčija sta to na primer že uredili.

Neznana metodologija za sistemske preglede bank
Del razprave o bančni uniji je tudi vprašanje metodologije, po kateri bodo prihodnje leto izvedli pregled 130 sistemskih evropskih bank. Metodologija za zdaj še ni znana, Slovenija pa je že večkrat izrazila željo, da bi bili testi za vse banke enako strogi, kot so testi za slovenske banke.

"Ti testi, ki se zdaj pripravljajo na evropski ravni, so še v fazi priprav, tako da težko komentiram. Pričakujem pa, da bodo testi, ki jih pri nas pripravljamo, taki, da bodo ustrezali vsem pogojem Evropske centralne banke," je o tem povedal Čufer.

Na vprašanje, ali je že znano, ali bo morala Slovenija prihodnje leto skozi celoten postopek evropskega pregleda, čeprav bo celovit pregled slovenskih bank opravila že prej, je minister danes odgovoril: "To bomo videli po tem, ko bodo stresni testi končani. Takrat se bomo pogovarjali, kako naprej."