Vroča tema v razpravi o direktivi o delovnem času je bil predvsem datum odprave klavzule, ki predvideva možnost odstopa od skupne evropske politike na tem področju. Finski predlog ni vseboval konkretnega časovnega okvira odprave takšnega privilegija, kar so zahtevale Španija, Italija in Francija. Za natančnejšo opredelitev datuma za prenehanje možnosti uporabe klavzule odstopa od skupne politike se je zavzemal tudi Evropski parlament. Velika Britanija, Nemčija in Poljska pa so na drugi strani vztrajale pri ohranitvi možnosti odstopa (t. i. opt-out) od bruseljskih direktiv, s čimer se je strinjala tudi Slovenija.

Finski predlog, ki je v izhodišču predvideval ohranitev klavzule, dolgoročno pa brez ustrezne časovnice dopuščal njeno ukinitev, so podprle Danska, Irska, Švedska, Madžarska, Latvija, Avstrija in Nizozemska.

Slovenski minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je poudaril, da je za Slovenijo ključno, da se možnost odstopa ohrani, saj država brez tega ne more zagotavljati nujnih zdravstvenih storitev. Drobnič trdi, da je najvišja meja, povprečno 60 ur dela na teden v 3 mesecih, za Slovenijo prenizka. Sam se zavzema za 65-urno mejo, ki bi Sloveniji koristila na področju zdravstva. Možnost odstopanja od skupne evropske politike na tem področju bi bila sprejemljiva, če jo v državah potrdijo socialni partnerji, je prepričan Drobnič.

Drobnič je sicer poudaril, da je predlog, ki predvideva izbiro med odstopom od skupne politike in 12-mesečnim referenčnim obdobjem, dober, a da težko sprejme skupno evropsko rešitev, ker Slovenija "potrebuje možnost sektorskega pristopa".