"Spoprijemamo se z napadi na medijsko svobodo, in to na zelo različne načine," je na začetku razprave pod naslovom Kako podpreti in zaščititi javne medije v EU-ju? dejala podpredsednica Evropskega parlamenta, pristojna za informacijsko politiko in medije, Katarina Barley. Kot najhujše primere poudarja fizične grožnje raziskovalnim novinarjem, pri čemer je omenila umora Daphne Caruane Galizie na Malti in Jana Kuciaka na Slovaškem. Dodala je, da so zaradi tovrstnih napadov ustanovili preiskovalni odbor Evropskega parlamenta za spremljanje teh odmevnih primerov in umorov.

Med drugimi težavami za medije je gostja omenila tudi strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti (SLAPP), katerih namen je ustrahovanje novinarjev in pritisk na ljudi, ki opravljajo svoje delo, pomembno za delovanje demokracije.

Na področju koncentracije lastništva je poudarila primer Madžarske in tamkajšnjo Fundacijo Kesma (Srednjeevropska tiskovna in medijska fundacija), v katero je po njenih besedah vključenih približno 700 entitet, posredno pa jo obvladuje stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana. Kot je dejala, so bili vsaj v času prejšnje vlade Janeza Janše v fundacijo vključeni tudi slovenski mediji.

Glede medijev je Madžarska v najslabšem položaju, Poljska je na isti poti, Slovenija pa je na tej poti bila, je dejala Barley. "Sama vedno pravim, da je Slovenija žarek upanja, ki ga imamo. Vidimo ljudi, ki so se uprli avtoritarnim tendencam, češ to je pa preveč. Tega sem vesela," je dodala.

Jasna Zakonjšek iz Pravne mreže za demokracijo je glede izjave, da je Slovenija "žarek upanja" dejala, da se ta "dobra pot, na kateri naj bi bila Slovenija, v realnosti še ne kaže". Spremembe se ne dogajajo tako hitro, kot bi si morda želeli, je dejala.

"Zastarela in pomanjkljiva medijska zakonodaja"

Lenart Kučić, dolgoletni novinar in zdajšnji svetovalec ministrice za kulturo na področju medijev, je navedel težave, ki jih omenja zadnje poročilo EU-ja o stanju pravne države, in sicer vpliv politike na javne medije, prikrito ali neznano lastništvo, koncentracija medijev, napadi na novinarje, grožnje na družbenih omrežjih, pomanjkljivo financiranje neodvisnih medijev in netransparentno razporejanje državnih sredstev v medijih.

Po njegovih besedah vse to poznamo tudi v Sloveniji, saj je zelo dokumentirano. Težje vprašanje je, kako to reševati. "Imamo zastarelo, pomanjkljivo in slabo medijsko zakonodajo," je dejal in poudaril, da je krovni medijski zakon iz leta 2001, torej iz časov pred večino teh pojavov, ki jih danes opažamo.

Kučić je opozoril tudi na zastarelo definicijo medijev. Moramo vedeti, kaj je medij in kaj ni, kaj bomo regulirali in podpirali, katere prakse so dovoljene in katere ne, je dejal.

Medtem ko razmišljamo, kako se znajti v novem okolju, pa se spoprijemamo s sprotnimi vprašanji, je opozoril Kučić in pri tem omenil novelo zakona o RTV Slovenija, ki po njegovih besedah obravnava najaktualnejše in pereče težave danes.

RTV Slovenija kot "kuhana žaba iz eseja Janeza Janše"

Glede RTV Slovenija je Helena Milinković, dolgoletna zunanjepolitična novinarka na javnem zavodu in vodja tamkajšnjega stavkovnega odbora, poudarila, da gre za največji medij v državi z več kot 2000 zaposlenimi. Primerjala ga je s "kuhano žabo iz eseja Janeza Janše, kjer je razglasil vojno proti medijem". Ta vojna traja že dve leti, je dejala, napadom pa so izpostavljene predvsem novinarke na javni televiziji.

"To, kar danes živimo na RTV-ju, je politični prevzem in uničenje javnega RTV-ja," je bila jasna novinarka. Opozorila je, da ni razlik med programskim in nadzornim svetom ter vodstvom RTV-ja. "Razmišljajo enako, nobenih sankcij ni, nobenih preverjanj," je dejala in dodala, da se pod zdajšnjim vodstvom program spreminja čez noč, ljudje ne vedo več, kaj in kdaj bo kaj na sporedu.

Opozorila je na nesprejemljivost tega, da je postal direktor javne televizije nekdanji vodja vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, pod katerim se "dnevno izvajajo pritiski, novinarska in uredniška avtonomija sta tako še bolj omejeni, kot sta bili prej".

"Določenim politikom pride zelo prav, da javni medij oslabijo, da se mora ukvarjati sam s sabo, da lahko potem nanj kažejo s prstom in poudarjajo njegove šibkosti," je dejala Jasna Zakonjšek in dodala: "To je zelo sprevržena taktika."

Glede sprememb na javnem zavodu v skladu z zakonodajo je pravnica dejala, da je pri zakonodaji pomemben tudi njen duh. "Dokler tisti, ki jim je zakon namenjen, to spoštujejo in upoštevajo, zadeve tečejo. Ko pa nekdo zakonska pravila zlorabi, se pokaže, da je zakon slab in da ga je treba spremeniti. To pa je proces, ki terja čas," je dejala.

Zakonodaja sama po sebi ni dovolj

Tudi Lenart Kučić je dejal, da zakonodaja sama po sebi ne more ničesar 100-odstotno zagotavljati, ampak je le neki osnovni okvir. Enak zakon bo v drugačnem okolju deloval drugače, je dejal. Zato je po njegovih besedah treba upoštevati ne le zakonodaje, ampak tudi civilno družbo, novinarske organizacije, pravno prakso, politično kulturo, saj da vse to soobstaja in medsebojno vpliva. "Napačno je misliti, da lahko kateri koli zakon ali ukrep čudežno reši kar koli," je dejal svetovalec ministrice za kulturo.

Glede napovedanega evropskega akta o medijski svobodi je podpredsednica Evropskega parlamenta Barley dejala, da podrobnosti sicer ne pozna, a da bo šlo za neki okvir za države članice glede lastništva, nadzora in združitve medijev, ne bo pa natančno odrejeno, kako naj se ta področja urejajo. To bo v pristojnosti posameznih članic. EU namreč ne more državam kar zapovedati, kako naj uredijo svoje medije, je dejala.

Helena Milinković je glede novega akta dejala, da pričakuje, da bo komisija kaznovala države, ki bodo napadale javne medije. Poudarila je pomen soglasja uredništva za imenovanje odgovornih urednikov, ki je ključno za uredniško avtonomijo. Naj omenimo, da v primeru RTV Slovenija to soglasje zdaj ni pogoj, zato je lahko odgovorna urednica informativnega programa na javni televiziji nekdo, ki ji uredništvo večinsko nasprotuje, v podobnem položaju pa je tudi uredništvo spletnega portala javne radiotelevizije.

Novinarka Milinković je še poudarila, da od EU-ja pričakuje zaščito novinarjev, ko ta zaščita na nacionalni ravni odpove.

Smernice EU-ja "niso čudežna rešitev"

Lenart Kučić je dejal, da na podlagi preteklih izkušenj lahko pričakujemo, da bo predlog evropskega akta zelo kompromisen in bolj simbolen. Ni mogoče računati, da bo akt v članicah rešil večino težav medijev, meni, a vendarle bo dal nekaj pomembnih sporočil, recimo, da je EU vendarle pripravljen medije regulirati na ravni Unije. Smernice EU-ja sicer pomagajo, "niso pa čudežna rešitev", je opozoril.

Katarina Barley pa meni, da novi akt ne bo le simbolen. Ukvarjal se bo recimo z vprašanjem lastništva, pri čemer je udeleženka razprav poudarila primer na Poljskem, kjer je državna jeklarna kupila večjo medijsko hišo, kar pomeni posreden nadzor. Barley pričakuje, da zaradi akta takšno početje ne bo več mogoče ali bo vsaj oteženo.

Glede financiranja javnih medijev so se udeleženci strinjali, da je to potrebno in da mora biti stabilno. Lenart Kučić je povlekel vzporednico med javnimi mediji in javnimi knjižnicami. Po njegovih besedah je financiranje javnih medijev nujno in nevprašljivo, vprašanje je le, kako ga izvajati, da bodo imeli davkoplačevalci od tega največjo korist.

Katarina Barley je pojasnila, da EU državam ne bo določal, kakšno naj bo financiranje javnih medijev.