O slovensko-hrvaškem sporu se je razpisal spletni portal Politico, ki navaja besede dveh diplomatskih virov, da namerava Slovenija postopke proti Hrvaški utemeljiti s tem, da gre za kršitev pravice do ribolova iz 259. člena pogodbe o Evropski uniji. To naj bi bil kar pomemben korak, saj članico EU-ja s tem obtožiš, da deluje zunaj okvirov, določenih v evropski pogodbi.

Sklicevanje na ta člen bi po mnenju neimenovanega pravnega strokovnjaka EU-ja vodil v posredovanje Evropske komisije ali sodbo Sodišča EU-ja. V končnici bi lahko pripeljal do finančne kazni in celo do omejitve pravice do glasovanja, če bi Hrvaška ignorirala odločitev Evropske komisije ali sodišča.

"Če Hrvaška ne bo kmalu spremenila svojega stališča o implementaciji arbitraže, bo Slovenija prisiljena izkoristiti pravna sredstva na ravni EU-ja," je za Politico povedal slovenski premier Miro Cerar.

Vzporedna pravna ofenziva v ribištvu
Spletni portal sicer piše, da je med uradniki EU-ja malo takih, ki pričakujejo tako dramatičen razvoj spora. Slovenci zato svoja prizadevanja bolj usmerjajo na vzporedno pravno ofenzivo, ki bi lahko Hrvaški odvzela milijone evrov, ki jih prejema iz sklada za ribištvo EU-ja.

Slovenija obtožuje Hrvaško, da krši pravila Unije o ribištvu, posebej tista o regulaciji nezakonitega, neprijavljenega in neregularnega ribolova. Opozarja, da hrvaška policija pomaga pri nezakonitem ribolovu, ker policisti spremljajo hrvaške ribiče v spornem delu Piranskega zaliva in ovirajo slovenske inšpektorje, da bi pregledali ribiška plovila. Zagreb tudi ne želi posredovati podatkov o ulovu rib na tem območju.

Če Sloveniji uspe dokazati svoje trditve, bo morala Hrvaška plačati kazen zaradi nezakonitega ribolova in vrniti od pet do 50 odstotkov od 252,6 milijona evrov, ki jih je prejela iz evropskega sklada za ribištvo, še poroča Politico. To je lahko bolj praktičen pristop od sprožitve 259. člena, saj se slovenski uradniki bojijo, da se Bruselj ne bo odzval, postopki na sodiščih pa bi lahko trajali vrsto let.