Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je ta teden dejal, da v Bruslju razmišljajo o možnosti krepitve EFSF-ja. "Trenutna kriza je resna kombinacija krize javnega dolga in šibkosti v finančnem sektorju. Ne moremo rešiti ene brez druge," je dejal. Za koliko bi lahko okrepili EFSF, Rehn ni želel izdati, medtem ko so se v medijih pojavile informacije, da bi ga lahko okrepili na več kot 2.000 milijard evrov.

"Mehanizem EFSF-ja ima za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil, od tega bo 211 milijard evrov prispevala Nemčija. In to je to. Konec," je bil odločen Wolfgang Schäuble v pogovoru za revijo Super-Illu. Na 211 milijard evrov se bo povečal prispevek Nemčije zaradi krepitve EFSF-ja.

O EFSF-ju morajo glasovati še tri države
Schäuble je predlagal, da bi imel Evropski mehanizem stabilnosti (ESM), ki bo sredi leta 2013 nasledil stalni krizni mehanizem za zagotavljanje stabilnosti v območju evra, manj kapitala. Trenutno je predvideno, da bo imel 700 milijard evrov kapitala.

Krepitev in širitev mehanizma je doslej potrdilo 14 držav članic evroobmočja - Belgija, Ciper, Estonija, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Finska in Nemčija, v torek pa tudi Slovenija. Bundestag, spodnji dom nemškega parlamenta, je v četrtek potrdil krepitev EFSF-ja, v petek pa mu je sledil še zgornji dom, bundesrat. O krepitvi EFSF-ja morajo glasovati le še na Malti, Nizozemskem in Slovaškem.

Strog nadzor za zadolžene
Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je v pogovoru za Süddeutsche Zeitung dejal, da bi bilo treba močno zadolžene članice območja evra izpostaviti strogemu nadzoru. "Države, ki bodo imele v prihodnosti korist od solidarnosti reševalnega mehanizma, bi morale evropskim oblastem omogočiti poseg v svoje proračunske odločitve," je dejal.