Obnovljeni spopadi ruske in sirske vojske na eni strani ter uporniških skupin v Siriji na drugi so povzročili "nov izgon beguncev", je dejal na skupni novinarski konferenci v Nemčiji z nemško kanclerko Angelo Merkel turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Merklova je dejala, da bo Nemčija podprla gradnjo begunskih taborišč na severu Sirije, ki bežijo iz Idliba. "Menim, da lahko Nemčija prispeva svoj delež za to humanitarno akcijo," je dejala po poročanju Deutsche Wella, pri čemer ni navedla konkretnih številk. Zaradi njene t. i. politike odprtih vrat je od leta 2015 Nemčija sprejela skoraj milijon beguncev.

Samo prejšnji teden brez domov v Siriji ostalo 38.000 ljudi

Po podatkih Združenih narodov je zaradi intenzivnega bombardiranja samo prejšnji teden z domov zbežalo več kot 38.000 ljudi iz zahodnega dela province Alepo v Siriji, ki meji na provinco Idlib, oporišče upornikov. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Londonu je nekatere od najbolj smrtonosnih napadov v zadnjih dneh izvedla ruska vojska, zaveznica sirske vlade. Moskva sicer zanika, da bi v regiji izvajala kakršne koli bojne operacije, odkar je na začetku meseca začela veljati prekinitev spopadov, o kateri sta se dogovorili Rusija in Turčija.

Erdogan je ob tem znova opozoril, da EU še vedno ni izpolnil svojih obljub glede t. i. begunskega dogovora, vrednega šest milijard evrov. "Celo prvi del treh milijard evrov ni bil sproščen," je opozoril Erdogan in dejal, da znesek ne bo dodan turškemu proračunu, temveč bo prenakazan nevladnim organizacijam. Merklova mu je znova zagotovila, da bo EU zagotovil ustrezno podporo in omenjeno vsoto nakazal. Od leta 2016 Turčija preprečuje beguncem iz Sirije, da bi se množično podali na pot v Evropo skozi Grčijo.

Grški premier pozval k dodatnim sredstvom za begunske centre

V Zagrebu pa je danes potekalo neformalno zasedanje notranjih ministrov EU-ja, kjer je Grčija dejala, da bo letos v Evropo prišlo več prebežnikov kot lani, a znatno manj kot v letih 2015 in 2016. Ob tem je grški premier 28 držav članic EU-ja Kiriakos Micotakis pozval k dodatnim finančnim sredstvom za različne projekte za prebežnike, ki so nujni ne le z varnostnega, ampak predvsem s humanitarnega vidika. Samo na grških otokih Lezbos, Samos, Hios, Kos in Leros je trenutno 42.000 prebežnikov, od tega več kot pol na Lezbosu. Taborišča, v katerih so nastanjeni, pa so bila načrtovana za 5.400 ljudi.

Micotakis je dodal, da Grčija potrebuje tudi več denarja in osebja za pospešitev azilnih postopkov in da je vlada v Atenah od prejšnje vlade "podedovala" 800.000 nekončanih azilnih postopkov, tako da težava niso samo prihodi prebežnikov, ampak tudi zamude pri obstoječih prošnjah. EU bi moral poskrbeti, da bi Turčija spoštovala dogovor o zaustavljanju prebežnikov med Brusljem in Ankaro iz leta 2016.

Notranji ministri EU-ja za skupni azilni sistem

Ministri so se v Zagrebu strinjali, da mora EU na področju mednarodne zaščite čim prej dobiti novo pravno podlago za skupni evropski azilni sistem kot tudi krizni mehanizem za izredne situacije na področju migracij.

Slovenski notranji minister Boštjan Poklukar je poudaril, da so si ministri na delovnem kosilu izmenjali poglede tudi glede boja proti tihotapcem ljudi, kar je ključno za upravljanje migracij in zagotavljanje varnosti. Poklukar je dejal, da slovenska policija sodeluje s sosednjimi državami in državami v regiji in da je prav tako pomemben partner v Europolovem centru za boj proti tihotapcem prebežnikov. Ministri so v tem kontekstu podprli idejo o napotitvi Europolovega uradnika za zvezo v Bosno in Hercegovino.

Poklukar: Slovenija zelo dobro opravlja svojo nalogo proti tihotapskim mrežam

Poklukar je poudaril, da Slovenija v boju proti tihotapskim mrežam zelo dobro opravlja svojo nalogo in je lani prijela več kot 450 tihotapcev prebežnikov. Da je policija "učinkovita" in da "izvaja nadzor na schengenski meji", po njegovih besedah kaže podatek, da je Slovenija lani hrvaškim policistom izročila več kot 11.000 nezakonitih prebežnikov, ki so jih ustavili ob slovenski meji. Presodil je, da sodelovanje med slovensko in hrvaško policijo dobro in da sta v rednem stiku s hrvaškim notranjim ministrom Davorjem Božinovićem.

Poziv Sloveniji k ustavitvi spornega vračanja prebežnikov na Hrvaško

Prav nasprotno pa menijo predstavniki slovenskih humanitarnih organizacij, ki opozarjajo, da Slovenija z vračanjem prebežnikov Hrvaški brez pisne odločbe prispeva k eni najhujših humanitarnih kriz v Evropi.

Tako v Amnesty International Slovenije (AIS) kot v Pravno-informacijskem centru (PIC) ter Delovni skupini za azil in Delavski svetovalnici so enotnega mnenja, da so v begunskih taboriščih v Bosni in Hercegovini razmere nehumane in da hrvaška policija s prosilci za mednarodno zaščito ravna grobo. Vse to povzroča eno "najhujših humanitarnih kriz v Evropi", h kateri po njihovem mnenju z ravnanjem policije na slovensko-hrvaški meji prispeva tudi Slovenija. Ta namreč prosilce za azil na podlagi sporazuma med Slovenijo in Hrvaško množično vrača v sosednjo državo, ne da bi jim izdala pisne odločbe, zaradi česar nimajo na voljo nobenega pravnega sredstva.

Poleg poziva k prenehanju vračanja na Hrvaško imajo v Delovni skupini za azil in Delavski svetovalnici še nekaj zahtev. Kot je pojasnil Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, naj Slovenija iz begunskih taborišč iz BiH-a neposredno sprejme tisoč prosilcev za azil, za katere ima vse potrebne zmogljivosti. Prav tako naj prevzame dejavno vlogo pri spodbujanju evropskih držav k podobnim programom relokacije, uvede pa naj tudi amnestijo, ki bi osebam brez dokumentov omogočila vstop v sistem.