"Radi bi imeli možnost, da smo vključeni v dogovore med EU-jem in Veliko Britanijo, kar se tiče notranjega trga, tako glede začasnih kot trajnih dogovorov," je v govoru veleposlanikom držav EU-ja v Oslu dejal norveški minister za EGP in Evropsko unijo Frank Bakke-Jensen.

Norveška ni članica Evropske unije in za dostop do enotnega evropskega trga plačuje v skladu s sporazumom o evropskem gospodarskem prostoru (EGP) iz leta 1994, po katerem določbe EU-ja o njenem notranjem trgu veljajo tudi za več držav Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta). Poleg Norveške so to še Islandija in Liechtenstein, ne pa tudi Švica, ki je članica Efte, ne pa tudi EGP-ja.

"Zadovoljen sem nad pripravljenostjo za tesna posvetovanja z nami, kar se tiče prihajajočih pogajanj o notranjem trgu," je dejal in potrdil dvostranske pogovore Osla in Londona. "Pripravljeni smo na pogajanja o našem sodelovanju v prihodnosti ob novih pogojih, takoj ko nam bo položaj to dovoljeval," je še dejal norveški minister.

Norveške oblasti so avgusta dejale, da bi utegnilo miniti še kar nekaj časa, preden bo dogovorjen nov trgovinski sporazum med Veliko Britanijo in Norveško, in posvarile, da mogoče še ne bo pripravljen do trenutka, ko bo Velika Britanija dejansko res zapustila Evropsko unijo.

Juncker: Britanci vedo, da brexit ne bo zastonj
Jean-Claude Juncker je v nagovoru belgijskim poslancem dejal, da bodo pogajanja o novem odnosu trajala več let. "To bodo težka pogajanja in trajalo bo več let, da se bomo dogovorili o pogojih izstopa ter prihodnji opredelitvi odnosov med Veliko Britanijo in Evropsko unijo," je v enournem nagovoru poudaril nekdanji luksemburški premier in opomnil, da Britanci že vedo, da pri tem ne bo popustov oz. da brexit ne bo zastonj. Po njegovih besedah se od Britancev pričakuje, da bodo spoštovali zaveze, ki so jih dali.

Po navedbah nekaterih virov bi lahko London v povezavi z deležem odprtih obveznosti Unije dobil račun v vrednosti do 60 milijard evrov. Bruselj sicer do zdaj v zvezi z brexitom ni omenjal nobene vsote. "To zadevo moramo rešiti, in sicer ne s srcem, polnim sovraštva, ampak ob zavedanju, da celina Britaniji veliko dolguje," je poudaril vodja komisije in pri tem omenil vlogo nekdanjega britanskega premierja Winstona Churchilla. "Brez Churchilla ne bi bili, kjer smo, in tega ne smemo pozabiti. A tudi naivni ne smemo biti," je dejal.