Nemški notranji minister Horst Seehofer se je ob robu zasedanja srečal s slovensko kolegico, ki opravlja tekoče posle, Vesno Györkös Žnidar. Predstavil ji je ukrepe, ki jih namerava Nemčija sprejeti za zajezitev migracij na nemško-avstrijski meji, in tudi ukrepe, ki jih predlaga za Italijo in Grčijo, ki sta prvi državi vstopa migrantov v Unijo.

Nemčija si po ministričinih besedah prizadeva za hitrejši dublinski postopek, tudi v okviru tehničnih dogovorov o vračanju z drugimi državami. Težnja je, da se težišče postopkov prenese na zunanje meje EU-ja, torej na prve države vstopa, kar spominja na slovenske predloge izpred nekaj let. To, da je težišče na zunanji meji, pa kaže tudi samo dejstvo, da ti dogovori Sloveniji niso ponujeni, je v telefonskem pogovoru za STA povedala ministrica.

"Slovenija namreč v tej zgodbi ni v prvi vrsti, ker ni prva država vstopa v EU," je pojasnila. Meni, da nihče ne more pričakovati, da bi Slovenija nosila pretežno breme prebežniškega pritiska na Evropsko unijo. "Pred nami so namreč države članice in tudi kandidatke oz. potencialne kandidatke, ki imajo svojo obveznost zaščititi meje in tudi upravljati migracijske toke," je dejala.

Ministri za nadzor na zunanjih mejah
O tem, da je treba migracijski tok upravljati na zunanjih mejah, so se strinjali tudi ministri na zasedanju. Vsem državam je v interesu, da se doseže politični sporazum med državami članicami glede nadzora evropskih meja in azilne politike. "Predvsem pa je pomembno to, da se status ljudi, ki vstopajo v EU, razčisti najkasneje na zunanjih mejah," je izpostavila Györkös Žnidarjeva.

Priseljevanje je treba ločiti od mednarodne zaščite, je dodala. "Samo na ta način bomo lahko doživeli pravo solidarnost, ki jo EU potrebuje," je dejala. Evropska unija mora prevzeti nadzor nad tem, kdo vstopa vanjo in zakaj.

Ministri so soglašali, da so evropske rešitve pri soočanju z migracijami boljše od parcialnih. "Če ne bo evropskih rešitev, potem bo Slovenija posegla po nacionalnih ukrepih za zaščito naših interesov oziroma boj zoper zlorabe azilnih sistemov in prehajanje več varnih držav na poti v ciljne države," je ob tem poudarila ministrica.

Glede avstrijskega nadzora na avstrijsko-slovenski meji in italijanskega nadzora na območju ob meji s Slovenijo pa je povedala, da gre za notranjepolitični vprašanji, ki se prelivata v Slovenijo. Tovrsten nadzor je po njenih besedah nepotreben.

Avstrija za krepitev Frontexa
Avstrija, ki bo Svetu EU-ja predsedovala do konca leta, se v okviru spopprijemanja z migracijami zavzema predvsem za krepitev varovanja zunanjih meja. Tako so v torek predlagali, da bi evropsko agencijo za zunanje meje Frontex okrepili pripadniki evropskih nacionalnih vojsk. Avstrijski notranji minister Herbert Kickl bo verjetno evropskim kolegom predstavil tudi svojo pobudo, da EU na svojem ozemlju ne bi smela več sprejemati prošenj za azil.

Italijanski minister za notranje zadeve Matteo Salvini pa je v sredo napovedal, da bo Italija v Innsbrucku predstavila dodatne pobude za omejitev prisotnosti nezakonitih migrantov na svojem ozemlju.

Ministri bodo predvidoma govorili še o dogovoru, ki ga je pretekli teden dosegla nemška koalicija, ki je sklenila, da bo Nemčija omejila sekundarne migracije oz. bo na meji z Avstrijo zavrnila vse begunce, pri katerih azilni postopek v drugi članici EU-ja že poteka. Zato morajo skleniti ustrezne dogovore z več članicami.