Bolgarija si je za cilj zadala, da bo njeno vodenje predsedstvo državljanov. Med prednostne naloge je uvrstila prihodnost Evrope in mladih - gospodarsko rast in socialno kohezijo, varnost in stabilnost v močni in združeni Evropi ter digitalno ekonomijo in spretnosti prihodnosti. Visoko na seznamu prednostnih nalog pa je tudi povezljivost Zahodnega Balkana in vključevanje v Unijo.

"Dejansko je Bolgarija v tem obdobju (po priključitvi EU-ju) doživela svoj najhitrejši razvoj in najpomembnejše reforme. Če torej zahodnemu Balkanu zagotovimo jasno perspektivo, lahko pričakujemo dober razvoj. Po drugi strani pa bo vlada s temi prednostnimi nalogami lahko preusmerila pozornost iz tem, ki jim niso všeč, kot je boj proti korupciji," je za Euronews povedal Daniel Smilov iz Centra za liberalne strategije.

Indeks zaznavanja korupcije, ki ga Transparency International na področjih medijske svobode, človeške integritete in neodvisnosti sodstva določi po anketiranju mednarodnih strokovnjakov, Bolgarijo z indeksom 41 uvršča na 75. mesto lestvice s 176 državami. Za bolgarski indeks so značilne nezanesljive in slabo delujoče javne institucije, kot sta policija in sodstvo.

Mehanizem preverjanja za Bolgarijo še deluje
Ko sta ob zadnji razširitvi EU-ja leta 2007 Bolgarija in Romunija vstopili v združenje, je Evropska komisija posebej zanju ustanovila Mehanizem sodelovanja in preverjanja (CVM), s pomočjo katerega naj bi državi implementirali evropsko zakonodajo in dosegli druge evropske standarde. Anketa priznane javnomnenjske organizacije Gallup je takrat pokazala, da 81 odstotkov Bolgarov verjame, da je njihova vlada koruptivna.

"Mehanizem je prinesel rezultate, saj je Bolgarija uspela vzpostaviti nadzor nad organiziranim kriminalom, vendar na področjih korupcije in reforme sodstva ne prinaša pričakovanih rezultatov," je za Guardian povedal vodja CVM-ja Ruslan Stefanov. V isti sapi je poudaril, da stanje vendarle ni tako hudo, kot bi lahko sklepali iz indeksa, saj druge raziskave ponudijo drugačno sliko. "Menim, da v Bolgariji ni več korupcije kot denimo na Slovaškem, vendar je potencialno vpliv korupcije veliko večji, saj je gospodarstvo precej manjše," razlaga Stefanov.

Vsak peti državljan vpleten v koruptivno transakcijo
Bolgarija je najrevnejša država v Evropski uniji. Minimalna plača po podatkih bolgarskega državnega statističnega inštituta znaša 510 levov oz. 260 evrov, povprečna plača pa 1000 levov oz. 510 evrov. Več kot vsak peti polnoleten državljan 7,4-milijonske države je po podatkih sofijskega Centra za preučevanje demokracije že bil udeležen v koruptivni finančni transakciji. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so državljani v tovrstno početje pogosto prisiljeni.

Nizozemska poslanka Kati Piri in belgijska poslanka Kathleen van Brempt sta decembra objavili pritožbo proti korupciji v Bolgariji, ko sta prejeli več pritožb državljanov svojih dežel, ki so lani poleti prečkali bolgarsko-turško mejo. V izogib dolgim čakalnim vrstam naj bi namreč cariniki zahtevali podkupnino v gotovini, za "dezinfekcijo" avtomobilov pri vstopu v Bolgarijo, za katero po mnenju poslank ni bilo pravne osnove, pa naj bi vozniki morali plačati tri evre, je poročal Euractiv.

Energetski monopol Lukoila
Na državni ravni je v Bolgariji problematičen predvsem energetski sektor, saj bolgarska hčerinska družba ruskega zasebnega podjetja Lukoil dobavlja sto odstotkov bolgarskega uvoza nafte. Lukoil je največja družba v Bolgariji, monopol nad energetskim sektorjem pa Lukoilu omogoča tudi zakonodaja, ki onemogoča konkurenco.

Poneverbe četrte največje banke
Temno luč na bolgarsko zakonodajo in sodstvo meče tudi nezmožnost spopada s primerom četrtega največjega posojilodajalca do leta 2014, Corporate Commercial Bank, ki je takrat zahtevala posebni nadzor Bolgarske nacionalne banke. Revizija istega leta je pokazala, da ima banka za 2,16 milijarde evrov dolgov, zaradi česar je banka izgubila licenco, država pa ji je morala posoditi več kot milijardo evrov za kritje vseh terjatev.
Državno sodišče je šele julija lani vložilo obtožnico proti nekdanjemu direktorju banke Cvetanu Vassilevu in 17 drugim posameznikom, med njimi je tudi medijski mogotec Deljan Peevski, ki jih obtožujejo poneverbe 1,31 milijarde evra. Decembra lani bi posebno bolgarsko kriminalno sodišče moralo začeti obravnavo, a jo je preložilo, saj Vassilievu, ki se nahaja v Srbiji, poziv na sodišče ni bil pravilno vročen, poroča Sofia Globe.
Medijska oligarhija
Novinarji brez meja (RSF) Bolgarijo uvrščajo med eno največjih kršiteljic medijskih pravic, saj Bolgarija zaseda 109. mesto na lestvici 180 držav, poroča EU Observer. Glavni razlog za to je aktivno sodelovanje medijev, politike in bogatašev, kot je nekdanji vodja državne obveščevalne službe Peevski, ki ima v lasti Novo bolgarsko medijsko skupino, preko katere nadzira distribucijo 80 odstotkov tiskanih medijev.

RSF poroča tudi, da bolgarska vlada evropska sredstva preusmerja prijateljskim medijem, s čimer onemogoča nepristransko poročanje.

Preiskava korupcije v zdravstvu
Financiranje bolgarskega zdravstva je javno-zasebno. Po podatkih iz leta 2006 v zdravstvu 36,5 odstotka zdravstvenih stroškov krijejo uporabniki, 34,8 odstotka zdravstveno zavarovanje, 13,6 odstotka ministrstvo za zdravstvo, 9,3 odstotka občine, preostalo pa zasebni donatorji. Skoraj polovico stroškov uporabnikov predstavljajo neformalna plačila, kot so doplačila, podkupnine ali darila, v svoji raziskavi iz leta 2012 ugotavlja profesorica na fakulteti za medicino v Varni Antonija Dimova. Bolgari za zdravstvo tako sami krijejo največji delež v EU-ju, kjer je povprečje plačil "iz lastnega žepa" pri okoli 15 odstotkih.

V začetku meseca decembra je bolgarska vlada sicer začela s preiskavo delovanja 195 državnih bolnišnic. Gre za največjo preiskavo korupcije v bolgarskem zdravstvu, je sporočil zdravstveni minister Kiril Ananijev. Največ goljufij naj bi se po poročanju srbskega portala Novosti.rs zgodilo pri obravnavi pacientov, ki jih hospitalizirajo, čeprav bi njihovo zdravljenje lahko izvajali ambulantno.

Predsednik z vetom nad protikorupcijski zakon
Decembra je bolgarski parlament vendarle potrdil prvi protikorupcijski zakon, ki je predvideval ustanovitev posebne protikorupcijske enote, ki bi preiskovala uradnike na visokih funkcijah, njihovo premoženje in morebitna navzkrižja interesov.

Le dan po začetku predsedovanja Svetu Evropske unije je bolgarski predsednik Rumen Radev vložil veto na omenjeni zakon. Predsednik je svojo odločitev utemeljil s pomisleki o neodvisnosti, saj bi predstavnike novega telesa imenoval parlament. "Verjamem, da sprejeta zakonodaja ne ustvarja ustrezne pravne podlage za boj proti korupciji. Boj proti njej bi pravzaprav otežila," je sporočil Radev.

Zakon tako znova roma na glasovanje v parlament, kjer pa se pričakuje, da ga bodo poslanci znova sprejeli, za kar potrebujejo 51-odstotno večino oziroma 121 glasov 240-članskega parlamenta, poročajo Nezavisne novine.

Zakaj EU ne pritisne na Bolgarijo?
Politični strokovnjaki opozarjajo, da EU zaradi prevzema predsedovanja ne želi močneje pritisniti na državo, k temu pa botruje tudi dejstvo, da Bolgarija za Bruselj ni problematična dežela kot Poljska s sporno reformo sodstva, Madžarska z ostrim nasprotovanjem prebežniškim kvotam ali Grčija z visokimi finančnimi dolgovi.

Oktobra je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker dejal, da Bolgarija ni potrošnik, temveč je ponudnik stabilnosti, predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani pa je državo označil za "steber regionalne stabilnosti", poroča The Balkanist.

Vlada premierja Bojka Borisova, ki je na čelu že tretji mandat, je v zadnjem desetletju resda stabilizirala ekonomijo in dosegla rahlo ekonomsko rast, vendar najrevnejša država EU-ja po ocenah think-thanka Global Financial Integrity (Globalna finančna integriteta) zaradi korupcije letno izgubi kar za petino svojega 43,6-milijardnega BDP-ja.