Papež Benedikt je Evropo označil kot odpadniško, saj pozablja na Boga in krščanske korenine ter tako zanika svojo lastno identiteto in tako izključuje vrednote, ki so "okrepile dušo kontinenta".

"Če se na 50. obletnico Rimske pogodbe želijo države in njihovi voditelji bolj približati svojim državljanom, kako so lahko pozabili na tako pomemben element evropske identitete, kot je krščanstvo, s katerim se še vedno poenoti velika večina Evropejcev," je dejal papež. Dodal je še, da "ni presenetljivo, da današnja Evropa, medtem ko si prizadeva postati skupnost vrednot, vse bolj zanika obstoj najbolj univerzalne vrednote".

Na neformalnem srečanju v Berlinu bodo voditelji držav članic EU-ja, med njimi tudi Janez Janša, ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe in ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti podpisali slovesno berlinsko izjavo. Ta naj bi poudarila dosedanje uspehe Unije in opredelila izzive, ki jo čakajo v prihodnosti, ter tako EU-ju dala nov zagon.

Upanje leži na berlinski deklaraciji
Berlinska deklaracija bo poudarila dosedanje uspehe Unije in opredelila izzive, ki jo čakajo v prihodnosti, ter tako evropskemu projektu dala nov zagon. Voditelji držav in predstavniki EU-ja upajo, da bo izjava prepričala evropske skeptike in povečala odločenost za uspešno in trdno vodenje sedemindvajseterice, vendar pa izjava ne omenja najbolj spornih vprašanj, ki so nadaljnja širitev Unije, vstop Turčije in balkanskih držav v povezavo ter ustava.

Nemška kanclerka Angela Merkel je obljubila, da bo slovesni dogodek izrabila tudi za ponoven začetek pogajanj o novi evropski ustavi.

Slovesno bo v vseh 27 državah
Rojstni dan Evropske unije bodo slovesno proslavili v vseh članicah Unije. Samo v evropski prestolnici Bruslju napovedujejo 150 odprtih poslopij in dogodkov, vrhunec slavja pa bo koncert zvezd Evrope, kjer se bodo predstavili glasbeniki iz vseh 27 držav članic. Koncert bo nad mestom sklenil veličasten ognjemet.

Leta 1957 je bila ideja močna
Že 9. maja 1950 je Robert Schuman predstavil idejo o ustanovitvi evropske skupnosti za premog in jeklo, ki se je udejanila v pariški pogodbi leta 1951. 25. marca 1957 pa je šest držav, Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, v Rimu podpisalo pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.

Evropska ideja zašla na krivo pot
Takrat so bili evropski voditelji odločeni, da bodo našli odgovore na vprašanja, kot so kakšne odnose zgraditi med evropskimi državami, kako preprečiti še en uničujoči konflikt na evropskih tleh in kako čim hitreje obnoviti po vojni opustošeno evropsko gospodarstvo. Izbrali so pot k evropskemu povezovanju, ki pa je po petdestih letih izgubilo svoj začetni zagon.

Kljub nekaterim velikim uspehom, med katere sodijo predvsem odprte meje, skupni evropski trg in prevzem skupne evropske denarne enote, so prve pol stoletja Unije zaznamovali tudi padci. Kriza sredi šestdesetih let, ko je takratni francoski predsednik Charles de Gaulle sedem mesecev bojkotiral zasedanja Unije, britanski boj za rabat v osemdesetih letih ali pa francoska in nizozemska zavrnitev evropske ustave na referendumu leta 2005.