Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je dejal, da je Evropska komisija zdaj še bolj zaskrbljena. Foto: Reuters
Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je dejal, da je Evropska komisija zdaj še bolj zaskrbljena. Foto: Reuters
Evropska unija
Članice za zdaj niso sprejele še nobene konkretne odločitve o ukrepanju proti Poljski. Foto: Reuters
Viktor Orban
Madžarska je napovedala, da se bo pritožila na odločitev Evropskega parlamenta, ki je sprožil postopek proti njej zaradi kršenja temeljnih evropskih pravic. Foto: Reuters

Ministri za evropske zadeve članic EU-ja so na zasedanju, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Dobran Božič, opravili drugo zaslišanje Poljske zaradi spornih ukrepov v pravosodju.

Kot sta sporočili Nemčija in Francija, so razmere v povezavi z vladavino prava na Poljskem od sprožitve postopka po 7. členu pogodbe EU-ja obravnavali že petkrat, a da dialog ni zagotovil bistvenega napredka, temveč ravno nasprotno. Razmere so hujše kot kadar koli, sporočata Berlin in Pariz.

Timmermans: Komisija bo šla na Sodišče EU-ja
Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je poudaril, da po drugem zaslišanju Poljske ni veliko dobrih novic in da so se skrbi komisije še okrepile, razmere se niso izboljšale, odzivi poljskih oblasti ne kažejo na zbližanje stališč.

Poudaril je močno zavedanje o skupni odgovornosti, da se poljske oblasti prepriča, da ostanejo v okviru pravil in pogodb EU-ja, kar je dolžnost vsake članice Unije.

Varšavo je pozval k izvajanju sodb Sodišča EU-ja in poudaril, da bo komisija uporabila vsa razpoložljiva sredstva za umik spornih sprememb zakona o vrhovnem sodišču, tudi napotitev Poljske na Sodišče EU-ja.

"Nadaljuje se," je dejal Timmermans po še eni razpravi o Poljski, ki znova ni prinesla premikov. Odgovora na vprašanje, kaj bo naslednji korak, še ni.

Poljska kritike pripisuje nerazumevanju
Evropski ministri so junija že opravili prvo zaslišanje poljskega kolega v povezavi z očitki o sistematičnem spodkopavanju vladavine prava, postavili so mu niz vprašanj, a po mnenju komisije niso dobili nobenih zagotovil o spremembah poljskega ravnanja. Poljska brani pravosodno reformo, češ da je potrebna zaradi neučinkovitosti pravosodja in ostankov prejšnjega režima, kritike pa pripisuje nerazumevanju.

MADŽARSKA SE BO PRITOŽILA
Madžarska namerava pred Sodiščem Evropske unije izpodbijati odločitev Evropskega parlamenta, ki je prejšnji teden proti Budimpešti sprožil postopek zaradi kršitve temeljnih evropskih pravic. Pri glasovanju so poslanci dosegli dvotretjinsko večino samo zato, ker niso upoštevali tudi vzdržanih glasov, je v ponedeljek zvečer dejal vodja kabineta madžarskega premierja Gergely Gulyas. "Izid glasovanja je tako napačen, postopka pa ne morejo izvesti," je dodal.

Evropski parlament je prejšnjo sredo potrdil poročilo, v katerem se Madžarski očita ogrožanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic, ter začel postopek za sprožitev 7. člena pogodbe EU-ja, katerega skrajni ukrep bi bil odvzem glasovalnih pravic Budimpešti. Za začetek postopka sta morali glasovati dve tretjini poslancev in v sredo je za poročilo glasovalo 448 poslancev, 197 jih je bilo proti, 48 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Teh glasov se praviloma pri rezultatu ne upošteva. Če bi se upoštevali tudi vzdržani glasovi, ki bi se všteli v kvoto nasprotnikov poročila, bi za dvotretjinsko večino zmanjkalo 14 glasov.
STA


Nova zaslišanja ali oblikovanja priporočil

Ena izmed možnosti, ki je zdaj na voljo, je nadaljevanje zaslišanj, za kar je potrebna navadna večina članic. Druga možnost je oblikovanje priporočil Poljski zaradi tveganja resnih kršitev evropskih vrednot.

Za potrditev tveganja resnih kršitev evropskih vrednot v okviru prve, preventivne faze 7. člena pogodbe EU-ja, je potrebna večina štirih petin članic.

Do uporabe skrajnega ukrepa, predvidenega v sklopu 7. člena, odvzema glasovalnih pravic, je sicer še dolga pot. To se tudi ne more zgoditi, če voditelji članic Unije pred tem ne ocenijo s soglasjem, da obstajajo na Poljskem resne kršitve. Soglasje pa ni verjetno, saj je madžarski premier Viktor Orban v tem primeru že pred časom napovedal veto.

Rezi za kohezijo in kmetijstvo
Ministri so opravili tudi politično razpravo o predlogu večletnega evropskega proračuna za obdobje 2020–2027. Pogledi članic so še popolnoma različni tako glede obsega proračuna, predlagane strukture kot glede časovnice. Da bi zapolnili vrzel zaradi britanskega odhoda in zagotovili denar za nove prioritete, kot so migracije, varnost in digitalizacija, je komisija predlagala kombinacijo dodatnih vplačil in rezov pri največjih politikah, kot sta kohezija in kmetijstvo; predlagala je obseg v vrednosti 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka Unije namesto zdajšnjega enega odstotka, težišče pa prenesla z vzhoda EU-ja na jug. Na podlagi razprave bo avstrijsko predsedstvo začelo pripravljati pogajalski okvir.