To odločitev so v tej opozicijski stranki sprejeli, ker so poslanci zavrnili njihov alternativni načrt za brexit. Corbin je dodal, da se bodo zavzemali tudi za druge možnosti, vključno s parlamentarnimi volitvami.

Mayeva je pred razpravo in glasovanjem o prihodnjih korakih v procesu brexita poslance v prispevku, objavljenem v časopisu Daily Mail, pozvala, naj opravijo svojo dolžnost. Znova se je zavzela za izstop z dogovorom 29. marca, kot je predvideno. Njen namestnik David Lidington je člane spodnjega doma parlamenta pozval k podpori vladnemu načrtu.

Premierkin predlog predvideva, da bodo poslanci o spremenjenem ločitvenem sporazumu Velike Britanije z EU-jem glasovali do 12. marca. Če ga bodo zavrnili, bodo 13. marca glasovali o brexitu brez dogovora. Če bodo zavrnili obe možnosti, pa bo vlada 14. marca predlagala glasovanje o "kratkem in omejenem podaljšanju" brexita. Poslanci spodnjega doma so predlog potrdili soglasno brez glasovanja.

Sorodna novica Pritiski na Mayevo, naj preloži brexit, se krepijo

Potrjeno tudi dopolnilo Alberta Coste
Brez glasovanja so potrdili tudi dopolnilo konservativnega poslanca Alberta Coste k temu predlogu. To dopolnilo, ki ga je podprla tudi vlada, zahteva skupno zagotovilo EU-ja in Velike Britanije, da bodo upoštevali pravice Britancev v drugih državah EU-ja in državljanov drugih držav v Veliki Britaniji, določenih v izstopnem sporazumu, ne glede na izid pogajanj.

Potrdili so še dopolnilo laburistke Yvette Cooper, ki v celoti ponovi predlog premierke. Če bodo poslanci podprli preložitev brexita, bo morala vlada v skladu z dopolnilom od Unije zahtevati preložitev in predlagati spremembo datuma izstopa v zakonu o brexitu. To dopolnilo so podprli s 502 glasovoma proti 20.

Zavrnili dopolnilo laburistov
Dopolnilo laburistov, ki vsebuje njihov načrt za brexit, so medtem zavrnili. Dopolnilo je predvidevalo obstanek v carinski uniji z EU-jem in tesno povezanost z notranjim trgom Unije po brexitu. Proti je glasovalo 323 poslancev spodnjega doma parlamenta, za pa 240. Že pred glasovanjem so laburisti ob morebitni zavrnitvi napovedali podporo drugemu referendumu o brexitu.

Poslanci so zavrnili tudi dopolnilo Škotske nacionalne stranke (SNP), ki določa, da Velika Britanija ne bo zapustila EU-ja brez dogovora, ne glede na datum izstopa. Proti jih je glasovalo 324, za pa 288.

Merklova in Macron dopuščata možnost preložitve brexita
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta medtem na srečanju v Parizu izrazila pripravljenost podpreti morebitno krajšo preložitev britanskega izstopa iz EU-ja. Merklova se je zavzela za urejen izstop in dejala: "Če Velika Britanija potrebuje nekaj več časa, tega ne bomo zavrnili. Obžalujemo ta korak, a to je realnost. Zdaj moramo najti dobro rešitev." Nemška kanclerka je o preložitvi z britansko premierko Thereso May govorila tudi ob robu vrha EU-ja in Arabske lige v Egiptu na začetku tedna.

Macron je ob tem Britancem sporočil, da je čas, da sprejmejo odločitev. "Če potrebujejo več časa, lahko preučimo zahtevo za preložitev," je povedal na novinarski konferenci po srečanju in dodal, da bodo to storili, če bo zahteva utemeljena in bo London predstavil jasne cilje.

Merklova in Macron sta na srečanju poudarila pomen nemško-francoskega sodelovanja za razvoj Unije. Evropa bo lahko delovala samo, če bosta Francija in Nemčija nastopali s skupnimi stališči, sta poudarila.

Občutne posledice brexita za druge članice se ne pričakujejo
Nemški inštitut Bertelsmann je opravil raziskavo o pričakovanjih glede posledic brexita. 61 odstotkov vprašanih iz 27 preostalih članic EU-ja meni, da izstop Velike Britanije za te države ne bo imel občutnih posledic. Po mnenju 27 odstotkov vprašanih bo imel britanski izstop negativne posledice za članice, po mnenju 12 odstotkov pa bo preostalemu delu Unije brez Velike Britanije bolje.

Glede posledic za Veliko Britanijo se medtem mnenja bolj razlikujejo. 44 odstotkov vprašanih državljanov sedemindvajseterice meni, da bo brexit imel negativne, 25 odstotkov pa pričakuje pozitivne posledice za Veliko Britanijo. 31 odstotkov jih medtem meni, da občutnih posledic ne bo. Pri tem je najbolj črnogledo mnenje v Nemčiji, kjer jih 58 odstotkov pričakuje negativne posledice, in Španiji, kjer je takih polovica vprašanih.