Poleg Peterleta (EPP/Nsi) sta trenutno uradna kandidata iz desnosredinskega EPP-ja še Irka Mairead McGuinness in Francoz Alain Lamassoure, ni pa mogoče izključiti, da bo kandidiral še kdo, pravijo viri pri EPP-ju. Neuradno se kot morebitna kandidata iz vrst EPP-ja omenjata še Italijan Antonio Tajani in Avstrijec Othmar Karas.

Viri: Vse je še odprto
O Peterletovi kandidaturi viri pri EPP-ju pravijo, da ni mogoče ničesar izključiti in da bo vse odvisno od razvoja dogodkov v prihodnjih dneh. Majhnost Slovenije naj ne bi bila ovira, saj v EPP-ju odločajo na podlagi kakovosti in osebnosti kandidata.

Peterle je v parlamentu dobro poznan, kar je pomembno, še izpostavljajo viri pri EPP-ju. Prav tako je po navedbah virov v Peterletovem primeru pomembna možnost, da pridobi podporo iz drugih političnih skupin.

Peterle: Lahko združim glasove sredinskih sil
Peterle je poudaril, da je s strateškega vidika pomembno, da njihova politična skupina nastopi z izkušenim kandidatom, ki lahko združi glasove sredinskih proevropsko usmerjenih političnih sil. "Prepričan sem, da lahko to z menoj dosežemo. Proces v skupini je še vedno odprt in končna odločitev bo znana v sredini decembra," je dejal.

EPP bo o svojem kandidatu za predsednika Evropskega parlamenta predvidoma glasoval 13. decembra ob robu plenarnega zasedanja v Strasbourgu.

Išče se naslednik Schulza
Položaj predsednika Evropskega parlamenta se bo izpraznil januarja, ko bo potekel mandat Nemcu Martinu Schulzu, ki se ne bo potegoval za nov mandat, ampak se bo vrnil v nemško politiko. V Evropskem parlamentu, izvoljenem za pet let, ima predsednik polovični, torej 2,5-letni mandat. Med največjima političnima skupinama, med EPP-jem in socialnimi demokrati, velja dogovor, da se na položaju izmenjujejo njuni predstavniki.