Islandski parlament je z večino sprejel odločitev o referendumu, ki naj bi ga pripravili najpozneje do 6. marca, na njem pa bodo prebivalci Islandije odločali o spornem vračilu več milijard vrednih vlog britanskim in nizozemskim varčevalcem banke Icesave. Britanski in nizozemski varčevalci so banki Icesave, spletni podružnici islandske banke Landsbank, zaupali 3,8 milijarde evrov. Po finančnem zlomu leta 2008 sta Velika Britanija in Nizozemska vložene prihranke varčevalcem v celoti povrnili , zdaj pa od Islandije zahtevata svoj denar.

Islandci niso naklonjeni vračilu
Islandci vračilu varčevalnih vlog nasprotujejo, saj menijo, da bodo pogoji vračanja denarja finančno neugodni za državo, ki se skuša pobrati po veliki krizi. Številni prebivalci otoške države so prepričani, da Velika Britanija in Nizozemska uporabljata svoj vpliv kot članici Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada ter želita Reykjavik prisiliti k sprejetju nepravičnega dogovora. 61.000 Islandcev oziroma četrtina vseh volilnih upravičencev je podpisalo protestno pismo proti že sprejeti odločitvi o vrnitvi prihrankov. Islandski predsednik Olafur Ragnar Grimsson je nato zavrnil podpis odloka o vračilu dolga in se zavzel za referendum, kar je potrdil še parlament.

"Ne" bi prinesel veliko težav
Čeprav je vračanje prihrankov med državljani zelo nepriljubljeno, bi referendumska odločitev o nevračanju ogrozila nujno potrebna več milijard evrov težka posojila in vključevanje države v EU. Španski zunanji minister (Španija trenutno predseduje EU-ju) je Islandijo že posvaril, da bi zavrnitev plačila upočasnila pot Islandije k evropski povezavi. Izjava je v nasprotju s trditvijo islandskega zunanjega ministra Ossurja Skarphedinssona, ki je po pogovoru z Miguelom Angelom Moratinosom dejal, da mu je španski kolega zagotovil, da sta vprašanje banke Icesave in prošnja Islandije za vstop v EU ločeni zadevi.