Ciprske banke so se v četrtek po skoraj dveh tednih znova odprle in prvi dan je kljub dolgim vrstam pred bankami minil mirno in brez izgredov. Danes bodo tako banke svoja vrata odprle kot običajno, ob 8.30 po lokalnem času.

Omejitve na bančne transakcije, ki so jih v okviru ostrih pogojev posojilodajalcev evroskupine naložili bankam, ostajajo, a bi jih lahko odpravili v mesecu dni, "če bo vse potekalo tako gladko kot v četrtek", je povedal ciprski zunanji minister Joanis Kasulidis. Ciprska centralna banka je uvedla omejitev iznosa gotovine iz države in nakupov s kreditnimi karticami, prepovedala pa je tudi unovčevanje čekov. Uvedla je tudi omejitev dnevnega dviga denarja za posameznike na 300 evrov.

Ciper je v ponedeljek dosegel dogovor s trojko posojilodajalcev (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad) o finančni pomoči v vrednosti deset milijard evrov, ki predvideva prestrukturiranje oz. zaprtje dveh največjih bank, tudi s pomočjo vlog varčevalcev, saj bodo obdavčili vse vloge nad 100.000 evrov. Ob tem je trojka privolila v nekatere izjeme pri posegih v velike bančne vloge. Depoziti zvezne in lokalnih oblasti, univerze in evropski projekti po novem ne bodo prizadeti.

"Ciper ne bo zapustil evra"
Ciprski predsednik Nicos Anastasiades je zagotovil, da država nikakor ne bo zapustila evrskega območja. "Ne bomo eksperimentirali s prihodnostjo naše države," je povedal in zagotovil, da je finančna situacija v državi zdaj, ko so dosegli dogovor z Evropsko unijo, pod nadzorom.

Francija v krizi, kot je ni pričakovala
Sicer pa, kot poroča bruseljska dopisnica Erika Štular, prve strani časopisov zdaj polnita Italija, ki se je po volitvah znašla v politični negotovosti, in Francija, ki jo pestijo ekonomske težave. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je ocenila, da Ciper ni tako zelo globoko pretresel finančnih trgov, da so se zadeve umirile in evro zrasel. Evropi OECD ob tem napoveduje počasno okrevanje, razmeroma močno rast predvideva le za Nemčijo, Italija in Francija pa naj bi ostali v recesiji še vsaj v drugem letošnjem četrtletju.

Francoski predsednik Francois Hollande je v četrtek v intervjuju na televiziji France2 priznal, da tako dolgotrajne krize niso pričakovali. Povedal je, da Francija kljub dodatnemu znižanju izdatkov ne bo zmogla pravočasno zmanjšati primanjkljaja, prvič po letu 1984 je padla njena kupna moč, država se bliža rekordnemu številu brezposelnih. Hollande ob tem obljublja, da bodo podjetja plačevala 75-odstotni davek za zaslužke, večje od milijona evrov, ter skuša tako zaobiti odločitev ustavnega sodišča glede obdavčitve bogatih.

Ob tem Hollande svari še, da vztrajanje pri zategovanju pasu obsoja Evropo na socialno bombo in vzpon populizma.

Italija v hudi politični in gospodarski krizi
Italija pa bo, kot rečeno, še nekaj časa v recesiji, tam pa se zaostruje tudi politična kriza, saj na februarskih parlamentarnih volitvah nobena politična sila ni dobila večine, mandatar za sestavo nove vlade Pier Luigi Bersani pa je v četrtek ugotovil, da ne more sestaviti vladne koalicije.