Podpise za vložitev nezaupnice komisiji, ki jo vodi dolgoletni luksemburški premier, je sicer po izbruhu LuxLeaksa začela zbirati tudi politična skupina evropske levice (GUE/NGL), a jo je skrajna desnica očitno prehitela in prva zbrala zadostno podporo. Foto: EPA
Podpise za vložitev nezaupnice komisiji, ki jo vodi dolgoletni luksemburški premier, je sicer po izbruhu LuxLeaksa začela zbirati tudi politična skupina evropske levice (GUE/NGL), a jo je skrajna desnica očitno prehitela in prva zbrala zadostno podporo. Foto: EPA
Jean Claude Juncker
Novi predsednik Evropske komisije in nekdanji luksemburški premier Jean-Claude Juncker je pred novinarji poudaril, da navzkrižja interesov v njegovem primeru ni. Foto: Reuters

Kot so sporočili iz Evrope svobode in neposredne demokracije (EFDD), so v uradu predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza vložili zahtevo za glasovanje o nezaupnici komisiji. Pod predlog nezaupnice so zbrali zahtevanih 76 podpisov evropskih poslancev - 44 poslancev iz vrst EFDD-ja in 32 nepovezanih poslancev. Pravila namreč zahtevajo, da predlog nezaupnice podpre vsaj desetina 751-članskega parlamenta.


Glasovanje že prihodnji teden

O nezaupnici, ki jo predvideva Lizbonska pogodba, bodo poslanci predvidoma glasovali že prihodnji teden na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Da bi uspela, bi morali zanjo glasovati dve tretjini prisotnih poslancev. Do zdaj Evropski parlament ni še nikoli izglasoval nezaupnice komisiji, čeprav je v 35 letih poskusil že sedemkrat. Je pa leta 1999 tedanja komisija Jacquesa Santerja odstopila, še preden je bilo napovedano glasovanje o nezaupnici.

Afera LuxLeaks
Spomnimo. Preiskovalni novinarji so razkrili tajne dogovore 340 mednarodnih korporacij v Luksemburgu, tudi največje svetovne banke, zaradi česar so plačevale manj davka. Več kot 28.000 strani dokumentov, ki jih je pridobil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) v polletni raziskavi, je preiskovalo več kot 80 novinarjev iz 26 držav. Dokumenti zajemajo obdobje med letoma 2002 in 2010, ko je luksemburško vlado vodil Jean-Claude Juncker.

Po besedah evropskega poslanca Marca Zannija iz Grillovega Gibanja pet zvezd davčna afera, ki so jo poimenovali LuxLeaks, dokazuje, da je Juncker v svojem političnem življenju vedno ravnal tako, da je bogatil lastno državo - za hrbtom njenih evropskih partneric in v nasprotju z duhom Unije, ki naj bi jo zdaj predstavljal.

Orodje demokratičnega nadzora
Zato so se odločili podpreti nezaupnico Junckerjevi komisiji kot enega najmočnejših orodij demokratičnega nadzora, ki ga ima na razpolago parlament. Evropski poslanec Steven Woolfe iz Farageeve stranke Ukip je dodal, da vložitev nezaupnice pomeni najmanj to, da bo moral Evropski parlament razpravljati o Junckerjevih dejanjih in glasovati o usodi komisije.

"Ukip je na začetku tega mandata obljubil, da bo v EU-ju 'upornik z razlogom' in da bo od komisije zahteval odgovornost, ta predlog nezaupnice dokazuje, da mislimo resno. Upamo, da bodo člani drugih skupin zdaj stopili za nas in izrekli nezaupnico komisiji," je še zapisal Woolfe.

Nezaupnico verjetno čaka neuspeh
A to se najverjetneje ne bo zgodilo. Vodja poslancev desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), najmočnejše skupine v Evropskem parlamentu, Manfred Weber je na Twitterju pričakovano že sporočil, da EPP nezaupnice proti Junckerju, ki sicer sam pripada EPP-ju, ne bo podprla.

Prav tako nezaupnice najverjetneje ne bo podprla vsaj še druga največja skupina v Evropskem parlamentu, socialisti in demokrati (S & D). Skupaj pa imata EPP in S & D v parlamentu absolutno večino, kar pomeni, da nezaupnico zelo verjetno čaka neuspeh.