Kot prednostne naloge si je Slovaška zadala krepitev evropskega gospodarstva, enotni trg, uravnoteženo migracijsko in azilno politiko ter vključitev Unije v globalne procese. Slovaško predsedstvo se želi osredotočiti na pozitivne stvari. Pri temah, ki EU razdvajajo, pa želi pustiti dovolj prostora za razpravo, je dejal slovaški premier Robert Fico, piše STA. Premier je dodal, da bo moral EU "redefinirati neuspešne politike, še posebej na področju priseljevanja", poroča BBC. Bratislava poudarja, da si bo prizadevala za rešitve, ki bodo sprejemljive tako za članice kot za EU kot celoto.

Kdaj se bodo začela pogajanja z Londonom?
Bratislava bo sredi septembra gostila novo zasedanje voditeljev zdaj že sedemindvajseterice. Slovaško predsedovanje bo v prvi vrsti zaznamovala odločitev britanskih volivcev o izstopu iz EU-ja, kar bo glavna tema razprav članic. Kdaj bo London dejansko začel postope izstopa, še ni jasno, a začetka pogajanj ne pričakujejo pred jesenjo. 50. člen Pogodbe o Evropski uniji zagotovo ne bo sprožen pred 9. septembrom, ko bo znan nov voditelj vladajoč konservativne stranke, ki bo zamenjal britanskega premierja Davida Camerona, ki je po izidu referenduma napovedal odstop.

Pri tem je pričakovati tudi temeljit premislek o prihodnji usmeritvi EU-ja. Temeljna vprašanja o prihodnosti EU-ja ne morejo oblikovati zgolj dve ali tri države oziroma ustanovne članice povezave, je prepričan slovaški premier. O prihodnosti EU-ja se ni mogoče več pogovarjati brez držav, ki so se leta 2004 pridružile Uniji, je poudaril Fico, še navaja STA.

Številne razburja evroskepticizem
Slovaška bo polletno predsedovanje nato predala Malti, prevzema pa ga od Nizozemske. V prvi polovici letošnjega leta je bila osrednja tema migrantska kriza. Slovaška je sicer del Višegrajske četverice, ki je izrazito zadržana glede evropske migracijske politike in do pristopov, ki jih krojijo v Bruslju. Med drugim nasprotuje obveznim kvotam za porazdelitev beguncev znotraj Unije.

Ena od tem, ki po krepitvi vpliva na evropskih volitvah ter nazadnje z referendumom na Otoku razburja številne v evropskih prestolnicah, je vzpon evroskepticizma, tudi populizma, iz Bruslja za TV Slovenija poroča Matjaž Trošt.