Evropski parlament svojih vrat ne zapre niti v vročih poletnih mesecih. Foto: Aia Helena Brnič
Evropski parlament svojih vrat ne zapre niti v vročih poletnih mesecih. Foto: Aia Helena Brnič
Strasbourg
Lokale okoli EP-ja poleti bolj kot zaposleni v parlamentu zapolnijo turisti. Foto: Aia Helena Brnič
Strasbourg
V teh dneh se pred parlamentom poslancev ravno ne tre, zato se na ploščadi pred zgradbo zabavajo mladi nogometaši. Foto: Aia Helena Brnič

V parlamentu od 22. junija potekajo seje in sestanki političnih skupin, na katerih se odloča o tem, kdo bo v novem mandatnem obdobju zasedel najpomembnejše funkcije. Mandati se delijo po t. i. d’Hondtovem sistemu (po enakem sistemu smo izvolili naših sedem evroposlancev), ki je žal precej nenaklonjen državam z malo poslanci, ki tako skoraj nimajo možnosti opravljati pomembnejših funkcij.

Slednje so namreč oštevilčene glede na pomembnost (podpredsedniki EP-ja, predsedniki in podpredsedniki odborov, vodje delegacij, itd.), večje države pa zaradi večjega števila poslancev tako dobijo vse pomembnejše mandate. Ne smemo pozabiti, da je poleg tega v igri tudi nemalo dogovorov med državami in strankami.

V Bruslju se torej že zbirajo novi poslanci, stari pa imajo v naslednjem mesecu še vedno možnost prisostvovanja na sejah. Parlament se bo v novi sestavi prvič uradno sešel na ustanovnem zasedanju od 14. do 16. julija v Strasbourgu, ko bodo potrdili določene funkcije, izvolili novega predsednika parlamenta in 14 podpredsednikov ter se izrekli glede podpore Joséju Manuelu Barrosu za predsednika Evropske komisije.

Med kandidati za predsednika Evropskega parlamenta se omenjajo trenutni predsednik Skupine socialdemokratov, Nemec Martin Schultz, predsednik skupine ALDE, Britanec Graham Watson, ter Poljak Jerzy Buzek iz skupine EPP. Prav on naj bi imel zaradi dogovora med največjo skupino v EP-ju in Skupino socialdemokratov največ možnosti za dveinpolletni mandat.

Prvega zasedanja Evropskega parlamenta 14. julija prvič v zgodovini ne bo odprl najstarejši evroposlanec. Evropski poslanci so se namreč prestrašili, da bi letos ta čast utegnila doleteti francoskega skrajnega desničarja Jean-Maria Le Pena, znanega po svojih ekstremističnih prepričanjih in zanikanju holokavsta. Čeprav je bil strah odveč – najstarejši izvoljeni evroposlanec v novem mandatnem obdobju je Italijan Ciriaco De Mita, ki je od Le Pena starejši slabih pet mesecev – bo uvodno zasedanje tako odprl odhajajoči predsednik EP-ja Hans-Gert Pöttering.

Zanimiva sestava parlamenta
Zanimivo je, da so v 736-članski parlament evropski volivci ponovno izvolili kar 50,1 % dosedanjih evroposlancev. Na Malti so na primer novi mandat dobili kar štirje od petih dosedanjih poslancev, največ pa se jih je zamenjalo v Litvi (75 %). Starostni razpon med poslanci v novem parlamentu bo precejšen: najstarejši bo kot omenjeno z 81 leti Italijan Ciriaco De Mita, najmlajša poslanka pa zgolj 25-letna Danka Emilie Turunen.

V primerjavi s prejšnjim mandatnim obdobjem se bo v novi sestavi EP-ja med drugim na 35,3 % povečal delež ženskih predstavnic. Povprečje pri tem precej dviguje Finska, ki jo bo zastopalo kar 61,5 % ženskih evroposlank, Malta pa je edina med 27 članicami EU-ja, ki vodenje EP-ja očitno zaupa le moškim. Še en zanimiv podatek: med novimi poslanci bo tudi osem nekdanjih predsednikov vlade: Poljak Jerzy Buzek, Italijan Ciriaco De Mita, Belgijca Guy Verhofstadt in Jean-Luc Dehaene, Latvijec Ivars Godmanis, Romun Theodor Stolojan, Finka Anneli Jäätteenmäki in seveda naš Lojze Peterle.

Kdaj na dopust?
Evropske poslance po zasedanju v Strasbourgu čaka dober mesec dopusta, čeprav po besedah Christiana Hansna, asistenta luksemburške poslanke Astrid Lulling, evropski poslanci in asistenti naj ne bi imeli uradnih počitnic. Asistenti namreč nadaljujejo delo tudi poleti, ko poslancev pogosto ni v Bruslju. V pisarnah evroposlancev navadno velja dogovor, da mora biti na delovnem mestu vedno vsaj eden izmed asistentov. Evropski parlament torej svojih vrat ne zapre niti v vročih poletnih mesecih.

Bruselj kljub temu takrat bolj kot predstavniki EU-ja zapolnijo turisti, zato bližnji hoteli, bari in restavracije nimajo primankljaja. Tudi redna avtobusna proga med Evropskim parlamentom in bruseljskim letališčem nemoteno deluje naprej. Junija so v parlamentu vendarle za tri mesece zaprli tamkajšnji športni center. Pomankanje interesentov zaradi prevelike vročine? Ne, zgolj prenova fitnes in masažnega centra.

Zaposleni v Evropskem parlamentu se bodo tako od septembra naprej ponovno lahko sproščali v fitnes centru ali si po napornih delovnih dneh privoščili masažo ali obisk savne. Do takrat pa jih julija v Strasbourgu čaka še nekaj pomembnih odločitev …

Aia Helena Brnič, MMC-jeva poročevalka iz Bruslja