Večletni finančni okvir bo moral po besedah Plenkovića zadovoljiti pričakovanja vseh državljanov v vseh članicah, moral pa bo odgovoriti tudi na prihodnje izzive. "Če nam ne uspe, bo to okrepilo tiste, ki nočejo močnega EU-ja. In tega ne smemo dovoliti," je opozoril. Zavzel se je tudi za učinkovitejšo Unijo, ki bo v svetu vidnejša.

V zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU-ja je hrvaški premier dejal, da naj bi bilo to novo izhodišče za izgradnjo novih odnosov med Brusljem in Londonom. Ob tem je opozoril, da je predvideno prehodno obdobje 11 mesecev zelo kratko in da bo potrebnih res veliko naporov, da bo stranema to uspelo.

Zavzel se je tudi za to, da se Severna Makedonija in Albanija začneta pogajati o članstvu v EU-ju. Dosežki kandidatk bi morali po njegovem postati osrednja os politike širitve.

Poudarek na Evropi, ki se razvija, povezuje, varuje

Med pomembnimi nalogami je omenil tudi konferenco o prihodnosti Evrope. Kot je dejal, je pomembno, da se svet, komisija in parlament uskladijo glede ciljev konference, ki mora biti vključujoča in odprta. "Konferenca je nova priložnost, da se Evropa približa državljanom," je poudaril.

Omenil je tudi štiri sklope programa predsedovanja, v katerih je poudarek na Evropi, ki se razvija, povezuje, varuje in je vplivna na globalni ravni. Pri Evropi, ki varuje, je omenil tudi nujnost skupne rešitve glede migracijske politike ter napovedal, da bo Hrvaška kot predsedujoča Svetu EU-ja tudi varovala vladavino prava kot temeljno vrednoto.

Von der Leyen: Hrvaška ve, kako pomembna je evropska perspektiva

Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen pa je poudarila, da bo EU potreboval energijo, enotnost in odločenost, kakršno so jo v preteklosti pokazali Hrvati, ki so v "le treh desetletjih prišli od prelivanja krvi do krmila EU-ja". Hrvaška po besedah predsednice komisije bolje od večine članic ve, kako pomembna je evropska perspektiva, koliko dobrega lahko EU naredi z investiranjem v državah. "V nekaj tednih bomo oblikovali širitveno metodologijo," je napovedala.

"Odgovornost vseh nas, kaj se dogaja na hrvaških mejah"

Evropski poslanci so v razpravi, ki je sledila, poudarjali, da je Hrvaška predsedovanje Svetu EU-ja prevzela v zahtevnem času. Vodja največje skupine, Evropske ljudske stranke, Manfred Weber (EPP) je omenil pomen enotnosti pri soočanju z izzivi. "To za nas pomeni, da ni prvorazrednih in drugorazrednih državljanov Unije, da damo kandidatkam evropsko perspektivo, to pomeni enotnost na globalnem odru," je pojasnil v imenu svoje skupine.

Iz poslanskih klopi je bilo največ kritik slišati na račun spoštovanja vladavine prava. Več poslancev, med njimi sopredsedujoča Zelenih Ska Keller, je opozorilo na poročila o nasilnem ravnanju hrvaške policije s prebežniki, ki jih hrvaška vlada ni niti ustavila niti preiskovala. "Hrvaške meje so evropske meje in kar se tam dogaja, je odgovornost vseh nas," je dejala Kellerjeva. "Nobena država s takim ravnanjem ne more postati članica območja schengena," pa je poudarila poslanka iz vrst levice (GUE/NGL) Malin Björk.

V vrstah socialistov in demokratov (S&D) so se zavzeli za več poudarka na migracijah. Kritični so bili tudi do tega, da program predsedovanja ne omenja minimalne plače in mladih. Dacian Ciolos (Renew) pa je izrazil upanje, da bo hrvaško predsedstvo prisluhnilo pozivom parlamenta k močnemu evropskemu večletnemu proračunu.