Portugalca podpirata le še največja Evropska ljudska stranka z 268 poslanci ter Unija za Evropo narodov s 27 člani, kar je skupno le 295 od 732 glasov.

Da bosta glasovali proti, sta se odločili tako po velikosti druga kot tudi tretja politična skupina, Stranka evropskih socialistov ter Zveza liberalcev in demokratov. Obe sta od Barrosa terjale prerazporeditev kandidata za komisarja za pravosodje, Italijana Rocca Buttiglioneja, če želi njune glasove in s tem večino.

Neuspešna prizadevanja?
Barrosova prizadevanja za podporo, v katerih je obljubil posebna zagotovila o varovanju človekovih pravic in nediskriminaciji ter tako skušal omiliti Buttiglionejeve ultrakonservativne nazore, očitno niso bila dovolj uspešna. Z vrsto argumentov je skušal prepričati poslanske kolege, da bi bila zavrnitev njegove ekipe slab trenutek za vso Evropo.

V zadnjem nastopu pred poslanci pred glasovanjem je ponudil sprejetje vseevropske zakonodaje, ki bo prepovedovala kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola ali spolne usmerjenosti. Obljubil je tudi ustanovitev agencije za zaščito temeljnih človekovih pravic, ki bi se borila proti vsem vrstam diskriminacije. Kljub hudim kritikam pa je še enkrat podprl Buttiglioneja, ki mu očitajo preveč konservativna stališča do vloge žensk v družbi in odklonilno stališče do homoseksualcev.

Slovenski poslanci bodo glasovali različno
Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu bodo na glasovanju o Evropski komisiji Joseja Manuela Barrosa glasovali različno. Štirje člani Evropske ljudske stranke bodo podprli novo komisijo. Vodja slovenske delegacije v EPP-ju Alojz Peterle je dejal, da bo podprl Barrosovo komisijo, saj bi vse drugo vodilo v krizo, poleg tega je ekipa predstavila dober program.

Jelko Kacin je dejal, da se večina članov Zveze liberalcev in demokratov za Evropo nagiba k temu, da Barrosove komisije ne bo podprla. Po besedah Boruta Pahorja so proti tudi evropski socialisti, zato bo sam najverjetneje glasoval proti.

Prodi bi prevzel tekoče posle
Poslanci bodo o usodi Evropske komisije glasovali v sredo okoli poldneva, odločitev pa še nikoli ni bila tako negotova kot tokrat. Evropski parlament bo o Barrosovi ekipi glasoval v celoti. Če jo zavrne, pa pomeni, da 1. novembra ne more nastopiti petletnega mandata.

Odhajajoča komisija predsednika Romana Prodija bi posledično morala podaljšati svoj mandat do uspešnega imenovanja nove komisije. Pravne službe, ki pretresajo možne scenarije glasovanja, menijo, da bi bilo treba v primeru neizvolitve komisije zgolj ponoviti postopek imenovanja članov ekipe. Barroso je namreč že prestal samostojen postopek potrjevanja, zato bi v vsakem primeru ostal predsednik nove Evropske komisije.

Postopek spet od začetka?
Težava z neizvolitvijo komisije je v tem, da bi šlo za dogodek brez presedana, ki ga pogodba o EU-ju sploh ne predvideva. Postopek ponovnega imenovanja komisarjev bi po zagotovilih pravnikov stekel tako, da bodo članice ponovno predložile svoje kandidate. Pri nominaciji bodo imele pravico predlagati istega komisarja kot v prvem krogu, lahko pa se bodo odločile tudi za povsem novega. Koliko časa jim bo na voljo za tak korak, sicer ni jasno, verjetno pa bi bilo to nekaj dni ali morda tednov. Svet EU-ja bi nato s kvalificirano večino in v dogovoru z Barrosom potrdil seznam kandidatov za člane komisije. Predsednik bi nato moral opraviti tudi ponovno razdelitev portfeljev med predlagane člane, nato pa bi vse skupaj romalo v Evropski parlament.